To soboto, 29. avgusta, vas člani Zveze borcev za vrednote NOB Ruše vabijo na prireditev Vranov let, ki bo ob 11. uri, v Ožbaltu.

Kot sporočajo organizatorji bo tudi letos na prireditvi prisoten gost iz Avstralije.

Več o projektu katerega pobudnik je bil Eduard Vedernjak

Projekt Vranov let se je razvil iz pobude za zgodovinsko, spominsko pot, ki sem jo imenoval »Mednarodna spominska pot zavezništva – Vranov let«. 14. oktobra 2007 so na domačiji Franca Črešnarja listino sopodpisali Črešnar Franc in Angelca, Vilma Vedernjak, Kamnik Emil, Vomer Branislav, Ivanka in Tinca in Valerija Jaunik.

Rojevanje projekta Vranov let

Zadnje leto se nekateri čudijo, da že prej nismo imeli tega projekta. No, ne bi ga sploh bilo, ko se ne bi zgodilo kar nekaj naključij. Naključja pa se pojavijo ob vztrajnem iskanju. Naj omenim samo prvo in najbolj pomembno. To je moj obisk v Švici, kjer smo debatirali o vojni in partizanih. Partizanski boj so primerjali s francosko gverilo. Iskal sem literaturo s katero bi jih mogel podučiti. Imel sem srečo, da sem pri kustosinji Miri Grašič dobil original knjige Ralpha Churchesa. Bilo je maja 2007. Začel sem prav detektivsko, kar pa tu ne bom opisoval.

Idejo spominske poti sem hotel udejaniti pri tabornikih in planincih. Ko sem v slovenskem prevodu omenjene knjige (edinega je našla v oddaljeni knjigarni gospa Lili, MK Maribor) ugotovil, da je Tone Kropušek podpisan v imenu izdajatelja, sem ga poiskal in 13. avgusta 2007, skupaj z Miro Grašič, smo imeli srečanje s starešino in načelnico tabornikov SNOUB Miloša Zidanška. S taborniki potem ni bilo dogovora, ker so pričakovali visoko finančno podporo. Tone Kropušek je zadevo predstavil predsedniku pokrajinskega sveta ZZB Podravje, v isti osebi predsedniku ZB Maribor Jožu Bercetu, tako da je zatem 21. janurja 2008 sledil sestanek s predsednikom PD Ruše, …Razpetom in predsednikom ZB Ruše, Jožem Gašparičem. S planinskim društvo ni bilo več stika, Jože Gašparič pa je idejo sprejel.

Na Geossu sem imel sestanek z vodjo projektov Anko Kolenc 27. aprila 2008, kjer so predstavitev posneli in kasneje izrazili zamisel o Geossovem podprojektu. Posvetovalni sestanek za pripravo ustanovnega srečanja na Geossu je bil 26. avgusta 2008.

Jože Gašparič je 30. avgusta 2008 obnovil spominsko prireditev ob spomeniku borcem Šercerjeve brigade v Ožbaltu, a tokrat je bila to prva prireditev pod imenom »Vranov let«. Prvič smo (sedem pohodnikov) opravili simbolični pohod na Rdeči breg.

19. oktobra 2008 so na Geossu organizirali odlično prireditev, ki so ji prisostvovali veterani Tone Kropušek, Lado Pohar in Vili Kos, vodilni funkcionarji in vidni člani društva Geoss (n.pr. Mitja Meršol), vodstvo in člani ZB Litija.Temu zboru sem po prireditvi predstavil projekt v društvem prostoru, čemur je sledil sklep o razglasitvi »Mednarodnega dneva prijateljstva na Geossu – Vranov let v svobodo« in »Mednarodne spominske poti zavezništva -Vranov let.

Projekt se je prijel in tovariš Kropušek se je odločil, da me predstavi predsedniku ZZB NOB Slovenije Janezu Stanovniku. 25. maja 2009 sem z urejenim albumom – kroniko Vranovega leta, ob prisotnosti Anke Kolenc, Projekt Vranov let predstavil predsedstvu. Predsednik Janez Stanovnik in podpredsednik Slavko Grčar sta ga navdušeno sprejela. S tem je projekt postal eden od projektov ZZB NOB Slovenije.

Dalj časa sem skušal najti stik z Belokranjci. Priložnost se je ponudila, ko me je zaradi sodelovanja iskal Ladislav Muzga, preds. ZČS Litija. Poznal je kolega Jurija Jelerčiča, ZČS Metlika in ga seznanil z zadevo. Predlagal sem srečanje na Trojanah, kar se je zgodilo 22. marca 2011. Projekt sem jima predstavil v prisotnosti Joža Gašpariča, Drage Fabjan in pohodnika Ernesta Večka. V Metliki so se povezali ZČS Metlika-Jelerčič Jurij, UE Metlika-Anton Krašovec, OOZZB NOB Metlika-Albina Tošeska, KS Otok-Ferdinand Šegs. Že 14. julija 2011 so na mojo pobudo pripravili v Otoku pod muzejskim letalom prisrčen in slovesen sprejem štirim pohodnikom, ki so prvič prehodili celotno spominsko pot Vranov let. To so bili Ernest Večko s popolnoma slepim prijateljem Borkom Kregarjem, Marko Praprotnik in Ivan Svenšek. 8. oktobra 2011 pa so pripravili prvo prireditev, prisrčno, v belokranjskem stilu.

17. septembra 2007 sem projekt predstavil županu Občine Mozirje, g. Ivanu Hudoveršniku. Že 28. septembra je odgovoril, da je projekt zanimiv in so pripravljeni sodelovati, kolikor bo v njihovi moči. Mozirje sem kasneje želel obiskati s tovarišem Tonetom Kropuškom, a se to ni zgodilo. Projekt je pritegnil predsednika ZB Mozirje, Joža Rakuna. Septembra 2012 ga je predstavil IOZB Mozirje in dobil podporo. 14. septembra 2013 je v Gornjem gradu ob podpori Občine Gornji grad organiziral prvo prireditev in slovesno odkritje (druge) informacijske table za Projekt Vranov let. Kasneje so opazili, da se tuji turisti z zanimanjem ustavljajo pred njo.

Projekt Vranov let je z Gornjim gradom dobil svojo zaokroženo podobo. Spominski dogodki potekajo na štirih lokacijah ob Mednarodni spominski poti zavezništva – Vranov let. Datumi preditev so prirejeni času, kot je potekal pobeg skupine britanskih vojnih ujetnikov iz mariborskega taborišča Stalag XVIII D pod vodstvom skupine partizanov Franja Grudna – Švejka, Franja Vesenjaka in Karla Čolnika – Kola. Pot britanskih vojnih ujetnikov v svobodo se je pričela 31. avgusta 1944 v Ožbaltu, najverjetneje 6. septembra so šli skozi Gornji grad, med 9. in 10. septembrom so prečkali Savo pri Zg. Hotiču, 13. septembra so prispeli v Semič. Iz partizanskega letališča Otok pa so odleteli 18.septembra 1944. Datume za spominske dneve smo izbrali po vrsti ob sobotah, začenši z zadnjo soboto v avgustu in tako prireditve potekajo približno v zgodovinskem času. Izjemoma, zaradi objektivnih razlogov, datume spremenimo.

Tak projekt potrebuje promocijo, za katero sem poskrbel od začetka. Pokrbel sem za dvojezično kroniko dogodkov za leto 2007/08 s sodelovanjem Anke in Zvonimirja Kolenca, ki jo je potem postavil na Geossovo spletno stran. Sočasno sem razvijal zunanjo podobo projekta. Prvi letak sem pripravil 4. julija 2008 na prireditvi ZZB na čolnarni v Limbušu in ga ponudil vodstvu ZB (Tone Kropušek, Jože Berce) in povezovalcu prireditve Stanetu Kocutarju. S tem je Radio Maribor imel prvo informacijo, Stane Kocutar je bil navdušen.

Sledilo je oblikovanje vabil, logotip, žig, markacija, šablona, končni izdelek letaka v slovenščini in angleščini, Vodnik po Vranovi poti (kot jo lahko kratko imenujemo), iz njega izvirajoč »Priročnik za pohodnike, gorske kolesarje in maratonce« in nazadnje informacijska tabla. Vsebini sem dodal oblikovanje, angleški prevod je opravila Špela Gašparič (iz oddaljene Švedske ga je poslala), recenzijo pa Mira Grašič. Besedilo sem poslal tudi Ralphu Churchesu s vprašanjem, kako je pravzaprav pobeg izgledal. Odgovor je bil:« Preprosto smo odšli«. In še, občutljiv, kot je bil za jezik, je pohvalil izvrsten prevod. Vse delo je bilo opravljeno ljubiteljsko. Postavitev prve table pa je izjemno poceni izpeljal Jože Gašparič s svojimi Pohorci. Tablo smo postavili na odcepu ceste pred HE Ožbalt 26. avgusta 2012.

Omeniti moram izjemno predanost kustosinje Mire Gračič do projekta. Vseh osem let, od trenutka, ko mi je izročila knjigo Ralpha Churchesa »A Hundred Miles as the Crow Flies« je bila pripravljena za vsak razgovor in je dovolila stik po e-pošti. Ponavadi je odgovorila nemudoma. Med nama je steklo na stotine in stotine sporočil in pogovorov. Nikoli nisem slišal besede: nimam časa. Celoten projekt Vranov let je arhivirala v Muzeju NO Maribor, jaz pa sem se odločil za avtorizacijo projekta in sicer izključno zaradi tega, da zagotovim enotne cilje in skupno promocijo. Slednja poteza v ZZB ni bila sprejeta s simpatijo. Toda resnica je, da ko so ljudje prebrali knjigo, so imeli svoje ideje, ki bi jih brez koordinacije radi peljali po svoje.

Vsa leta je bilo vprašanje, kako naj projekt pridobi mednarodni značaj. Že nekaj časa sem vedel za evakuacijsko pot »Comet line«, ki je vodila iz Bruslja preko Francije, Baskije do Gibraltarja.

21. junija 2015 pa mi je uspelo najti spletni naslov, ki je odprl željeno povezavo. Našel sem naslov predsednika društva Les amis du reseau Comete iz mesta Anglet v Franciji in mu predstavil naš projekt z željo po sodelovanju. Gospod Jean Dassie je predmet in stik zaupal svojemu prijatelju, ki za društvo postavlja spletne strani. Tako se mi je že 22. junija oglasil Geoff Cooper in mi svetoval naj se predstavim društvu ELMS, Escape Lines Memorial Society. 25. junija sem to storil po spletnem naslovu in že 29. junija prejel navdušen, obsežen odgovor ustanovitelja in predsednika društva ELMS iz Anglije. G. Roger Stanton je prosil, da čim prej pošljem več informacij. Poslal sem mu skoraj ves material, ki ga zgoraj navajam in 1. julija prejel njegov drugi, obsežen in navdušen odgovor s prošnjo za objavo na njihovi spletni strani in v četrtletnem Glasniku ter predlogom, da postanem njihov predstavnik za Slovenijo. Od 27. julija 2015 so na spletni strani društva ELMS predstavili Projekt Vranov let. Naš projekt je sedaj med petnajstimi, ki jih izvajajo v zahodni Evropi že vrsto let. Člani društva so iz 26 držav sveta, Vranov let pa je znan v svetovnem merilu. Predsednik Roger Stanton napoveduje, da bi od leta 2016 izvajali letne pohode po Vranovi poti.

Dozorel je čas, da markiramo pot in ustanovimo Društvo Vranov let.

Avtor: Eduard Vedernjak

Uredništvo

See author's posts