16:21, čet, 30. Jun

Vzhodna regija si želi več posluha pri odločitvah





Da vzhodna regija ne želi le več denarja, ampak tudi več posluha pri odločitvah, so danes opozorili na javni razpravi, ki jo je priredila Univerza v Mariboru, v sodelovanju z Razvojnim svetom kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

Razkorak v razvitosti med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo se stalno povečuje in namesto da bi se vzhod zahodu približeval, se od njega še bolj oddaljuje. To po besedah rektorja Univerze v Mariboru Zdravka Kačiča kaže, da so nujne spremembe kohezijske politike.

Ker so spremembe po njihovem prepričanju nujne, so na univerzi danes v sodelovanju z Razvojnim svetom kohezijske regije Vzhodna Slovenija priredili javno razpravo, na kateri so opozorili na zaostajanje vzhodnega dela države pri dodeljevanju sredstev EU in drugih razvojnih spodbudah. “Srečanje naj bo priložnost za razmislek, kako v prihodnje delati drugače, da se bo razkorak med vzhodom in zahodom v prihodnje vendarle začel zmanjševati,” je uvodoma dejal rektor, ki je vodil pogovor.

Minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač je poudaril, da bo vzhodni kohezijski regiji v novem finančnem obdobju EU na voljo več kot štirikrat več sredstev kot za zahodni. “Priložnosti za različne projekte in programe bo ogromno, na regijah pa je, da te priložnosti v največji meri izkoristijo,” je dejal.

Dodal je, da so v zadnjih dveh letih na državni ravni storili velik korak naprej k uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev, med drugim tudi s prizadevanji za decentralizacijo države. Prepričan je, da bi bili rezultati boljši, če bi bile uvedene pokrajine. “Regionalizacija bi privedla do tega, da bi se Slovenija razvijala ne le enakomerneje, ampak tudi hitreje,” je povedal.

Župan Mestne občine Maribor in predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije Saša Arsenovič je dejal, da si v regiji želijo večjo vključenost pri dodeljevanju sredstev. “Predvsem bi si želeli, da bi programi sledili regionalnemu razvojnemu programu, ki je strateški dokument in govori o tem, kaj si regija želi in potrebuje. V njem so definirani regijski projekti, ki povezujejo občine med seboj. Prav to povezovanje je ključ do regionalnega razvoja,” je dodal direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje-Maribor Uroš Rozman.

Černač je odgovoril, da so v zadnjem letu in pol priredili številne pogovore na temo novega finančnega obdobja EU. “V naslednjih dveh mesecih se nadaljujejo intenzivni pogovori tako z vsemi 12 regijami kot obema kohezijskima regijama. Na podlagi prejetih pripomb bomo oblikovali končni dokument, ki se mu reče operativni program za naslednje obdobje,” je pojasnil.

Zavezanost trenutne vlade skladnejšemu regionalnemu razvoju je potrdil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec. Po njegovih ocenah je pomembno tudi povezovanje znanosti z gospodarstvom.

S tem v zvezi je Arsenovič kot enega ključnih problemov, ki jih je treba nemudoma nasloviti, izpostavil beg možganov, ne le v osrednjo Slovenijo, ampak tudi v tujino. Bližnja Avstrija namreč pritegne k sebi številne strokovnjake iz regije, kar je potrdil tudi rektor Kačič.

Po besedah soustanovitelja podjetij Simarine in Infi7 Jara Žuraja prihaja že tudi do tega, da se slovenska podjetja vabi k preselitvi sedeža v tujino. Zato je nujno, da se v regiji vzpostavi ustrezna infrastruktura, še posebej, ko gre za nujno potrebno visoko tehnološko opremo. “Postavitev razvojnega centra bi bil zagotovo korak v pravo smer,” je dejal.

Podobno je povedal direktor podjetja Skylabs Tomaž Rotovnik. “Znanje že imamo. Potrebujemo pa javno infrastrukturo, ki jo bodo lahko uporabljala različna podjetja,” je dejal. “Sami smo na dobri poti in morda si bomo čez nekaj let lahko sami privoščili takšno opremo. A če želimo imeti prebojne rezultate, s katerimi bomo lahko konkurirali na trgu, potrebujemo to opremo danes,” je dodal.

Pred razpravo sta župan Arsenovič in rektor Kačič slovesno predala namenu žepni park, ki so ga uredili pred Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Minister Černač pa je obiskal Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, kjer si je ogledal prostore novega oddelka za pljučne bolezni v tretji etaži klinike za interno medicino.
Vir: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *