05:41, sob, 22. Jan

Zadruge so podjetja, ki v središče svojega delovanja postavljajo ljudi, ne dobiček





Zadruga je pravni subjekt in organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.

Zadruge so podjetja, ki v središče svojega delovanja postavljajo ljudi, ne dobiček.

Mednarodna zadružna zveza (ICA), ki je najstarejša zadružna zveza na svetu, definira zadrugo kot »avtonomno združenje oseb, prostovoljno povezanih z namenom, da na skupne ekonomske, družbene in kulturne potrebe ter prizadevanja odgovarjajo prek podjetja v skupni lasti, ki ga upravljajo demokratično.«

Zadruge so kategorizirane kot mala in srednja podjetja – MSP (SME, Small and Medium Enterprises). Kljub temu, da so zadruge podjetja, jih mnogi ukrepi EU ne izenačujejo s profitnimi pravnimi subjekti oziroma klasičnimi podjetji.

Zadruge so posebej omenjene tudi v 54. členu Pogodbe o delovanju Evropske Unije in spadajo v del sektorja socialne ekonomije. V začetku leta 2021 je Evropska komisija pričela s pobudo za pripravo Akcijskega načrt EU za socialno ekonomijo, prvega takšne vrste za področje socialne ekonomije in bo predstavljen konec leta 2021.

Evropski parlamenta pa je že julija 2018 pozval Komisijo, naj na ravni EU uvede evropski znak za socialno gospodarstvo, ki se bo na podlagi jasnih meril dodeljeval podjetjem socialnega in solidarnostnega gospodarstva, da bi poudarili njihove posebne značilnosti in družbeni vpliv.

Evropski parlament poudarja, da zaradi naraščajočega povpraševanja po družbenih storitvah podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva v Uniji postajajo vse bolj pomembna pri zagotavljanju storitev za podporo ljudem, ki jim grozita revščina in socialna izključenost.

Prav tako Evropski parlament poudarja, da podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva ne bi smela nadomestiti javnih socialnovarstvenih storitev, temveč jih zgolj dopolnjevati in opozori na pomen, ki ga imajo podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva, ko v sodelovanju z lokalnimi organi in prostovoljci zagotavljajo socialne, zdravstvene ali izobraževalne storitve in posebne okoljske naloge.

Leta 2015 Svet Evrope prepozna socialno ekonomijo (in zadružništvo) kot ključni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja v Evropi.

Združeni narodi so zadruge prepoznali kot ključne partnerje pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG). Generalni Sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon je zadruge označil kot »opomnik mednarodni skupnosti, da si je mogoče hkrati prizadevati za gospodarsko uspešnost in družbeno odgovornost.«

Zadruge so povezane v zvezo

Evropska zveza zadrug se imenuje Cooperatives Europe, ki v imenu 84 organizacij članic iz 33 evropskih držav iz vseh poslovnih sektorjev spodbuja zadružni poslovni model v Evropi. Njeni člani predstavljajo 141 milijonov posameznih zadružnikov, ki imajo v lasti 176.000 zadružnih podjetij in zagotavljajo delovna mesta 4,7 milijonom evropskih državljanom. Velika gonilna sila gospodarske rasti in družbenih sprememb.

Cooperatives Europe je evropska veja svetovne mednarodne zveze zadrug imenovane International Cooperative Alliance. Mednarodna zadružna zveza je bila ustanovljena leta 1895 in je ena najstarejših nevladnih organizacij oziroma organizacij civilne družbe in tudi ena največjih, saj njene organizacije članice zastopajo milijardo ljudi.

Kratka zgodovina zadružništva v Evropi in Sloveniji

Zgodovina zadružništva v Evropi se prične leta 1844, ko skupina 28 obrtnikov v severno angleškem Rochdalu ustanovi prvo moderno zadrugo (Rochdale Equitable Pioneers Society). Neodvisno od angleškega modela zadružništva sta v Nemčiji Friedrich Wilhelm Raiffeisen in Franz Hermann Schultz-Delitsch v zgodnji šestdesetih letih devetnajstega stoletja razvila zadružni model in 1862 ustanovila prvo zadružno hranilnico.

Leta 1856 so Nepomuk Horak in drugi ljubljanski obrtniki uresničili zamisel o povezovanju na podlagi samopomoči in ustanovili »Družbo v denarno pomoč obrtnikom in rokodelcem v Ljubljani«, ki jo štejejo za prvo slovensko zadrugo.

Njihov poskus ostane osamljen do leta 1868, ko se slovenski zdravnik in državni poslanec dr. Josip Vošnjak v Pragi seznani s češkimi posojilnicami. Po vrnitvi v več člankih predlaga ustanavljanje tudi na Slovenskem z utemeljitvijo, da mora samostojnost slovenskega naroda imeti ne samo kulturne, temveč tudi trdne gospodarske temelje. Na podlagi njegovega pisanja in delovanja, je bila 13. septembra 1872 ustanovljena posojilnica v Ljutomeru.

Zadruge v Evropski skupnosti so zelo razširjene

Na Finskem je 75 % prebivalcev včlanjenih v zadruge, v Nemčiji imajo zadružne banke več kot 16 milijonov članov, v Italiji polovico kmetijsko-živilskega sektorja upravljajo zadruge, skoraj 34.000 pa je storitvenih zadrug. Mednarodni dan zadrug in zadružništva je 3. julij. Leto 2012 pa so Združeni narodi razglasili za mednarodno globalno leto zadrug.

Prispevek je nastal v sklopu projekta Europe at your doorstep / Evropa na našem pragu, ki ga izvaja Zavod PIP, sofinanciran pa je s sredstvi Evropske unije.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *