12:23, pet, 29. Mar

Zanimanje za Ptujski grad narašča





Zanimanje za Ptujski grad in stalne zbirke najstarejšega slovenskega mesta, s katerimi upravlja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, je lani še naraslo in preseglo dolgoletno povprečje. Skupaj so beležili 65.500 obiskovalcev, kar je 15 odstotkov več kot leto prej. Za desetino več je bilo domačih, za skoraj 14 odstotkov pa tujih obiskovalcev.

Na strukturo tujih gostov so očitno vplivale tudi splošne politične razmere v svetu, saj je naraščal predvsem obisk iz bližnjih držav, medtem ko je iz bolj oddaljenih padal,” je prepričan vodja muzejske knjižnice Martin Šteiner. Lani so našteli skoraj 20.000 tujih gostov, med katerimi so bili spet najbolj številni Avstrijci, ki jih je bilo kar za 77 odstotkov več kot leto prej. “Tretjino več je bilo Italijanov, 12 odstotkov Madžarov, obisk iz Hrvaške pa se je skoraj podvojil. Prvič po dolgih letih med deseterico ni Američanov in Britancev,” je lanskoletne razmere opisal Šteiner.

V Ormožu obisk pada

V Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož jih skrbi trend upadanja obiska v Ormožu, ki je bil za 13,5 odstotka nižji. Odkar so odprli novo pristavo z muzejsko postavitvijo je obisk najprej narasel, zdaj pa že nekaj let vsako leto nekoliko pada. Nekaj manjši je bil tudi obisk na prireditvah muzeja, kar pripisujejo dejstvu, da je bilo zaradi še bolj racionalnega ravnanja z denarjem teh nekaj manj, saj si želijo delati predvsem na kakovosti.

Med večjimi izzivi Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož je sicer še vedno iskanje primerne rešitve za prostore arheološkega muzeja, saj zaradi prostorske stiske marsikakšen kos bogate dediščine mesta ni na ogled javnosti. Direktorja Aleksandra Lorenčiča veseli, da je projekt del lokalnega kulturnega programa do leta 2019.

Lokacija je že določena

Arheološko zbirko naj bi tako na ogled postavili v bližini dominikanskega samostana, na območju nekdanje stavbe ptujskega kmetijskega kombinata. Ptujska občina je ustanovila strokovno komisijo, ki se bo ukvarjala s tem projektom, v njej pa so poleg predstavnikov občine in muzeja tudi predstavniki kulturnega ministrstva in drugih institucij. “Vse je seveda odvisno predvsem od denarja, vendar upam, da bo stvar rešena. To ni samo naš problem, pač pa problematika, ki se tiče tudi države. Samo ustanovitev komisije še ni dovolj,” je povedal Lorenčič, ki mu ni prav, da tudi v tej finančni perspektivi kulturna infrastruktura ni nekaj, čemur bi se namenjalo veliko pozornosti in možnosti.

peš most ptuj

Iz enakih razlogov tudi Ptujski grad že leta ni bil deležen temeljite prenove, pač pa predvsem krpanj, kakršna so bila predlanska, ko se je podrl del obzidja. “Grajski kompleks, razen osrednjega poslopja, je bil dolga desetletja zanemarjen, zato je vse ostalo v res slabem stanju,” je opozoril Lorenčič.

Lani so se lotili odstranjevanja zaraščenih delov ter poškodovanih ali bolnih dreves, se pa po njegovih besedah že pojavljajo tudi nove težave na obzidju. Stroka je že pred časom potrdila, da so razmere slabe ter da je potrebno poskrbeti za vsaj osnovna vzdrževalna dela. Zato naj bi načrtovali postavitev varovalne ograje ob vznožju pobočja na mestih, kjer je to najbolj potrebno.

Za ostala obnovitvena dela morajo najprej izdelati konservatorski načrt, ki naj bi ga Zavod za varstvo kulturne dediščine pripravil šele naslednje leto. Med nujnimi deli Lorenčič omenja sanacijo strehe in dokončno ureditev požarnih hidrantov, ki jih bosta skupaj zagotovila ministrstvo za kulturo in ptujska občina.

VIR: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.