Pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so že zbrali zakonsko zahtevanih 5.000 podpisov volivcev in volivk, da bi predlog zakona lahko vložili v parlamentarni postopek.

Opogumljeni z odzivi javnih predstavitev po Sloveniji in tudi z močno javnomnenjsko podporo, bodo nadaljevali s predstavitvami in zbiranjem podpisov do vključno 22. junija, ko se izteče 60-dnevni rok, so zapisali v sporočilu za javnost delovne skupine Društva Srebrna nit – združenja za dostojno starost. Izpričana množičnost državljanske podpore bo jasno sporočilo tudi odločevalcem v Državnem zboru, menijo. ZPPKŽ pod določenimi pogoji omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega ob neozdravljivi bolezni, ki vodi v smrt, neomajno želijo. “Tri javnomnenjske raziskave v obdobju leta in pol so potrdile večinsko podporo javnosti, ki je neodvisna od spola, starosti, izobrazbe in kraja bivanja ter le malo od politične in svetovnonazorske usmeritve. To potrjuje, da si velika večina ljudi želi smrti brez trpljenja” še pojasnjuje.

Ustrezne zakonodaje nimamo

“Sedanja zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne moreta pomagati niti zdravila niti paliativna oskrba. Namen ZPPKŽ tudi ni nadomestiti slabo delujočo paliativno oskrbo, temveč zakon razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi,” razlagajo in dodajajo: “Paliativna oskrba in ZPPKŽ se tudi sicer ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe in ni alternativa zanjo, so zapisali v sporočilu za javnost delovne skupine Društva Srebrna nit – združenja za dostojno starost.”

Omejitve za določene skupine

Predlog ZPPKŽ ureja namreč možnost pomoči in dostojanstvenega zaključka življenja za polnoletne, obvezno zavarovane osebe v Republiki Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja. “Zakon izključuje to možnost za otroke oz. osebe mlajše od 18 let, za osebe, ki nimajo fizioloških razlogov trpljenja in za osebe z duševnimi motnjami. Prav tako pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nimajo osebe, ki trpijo zaradi naveličanosti življenja, osebe, ki niso same sposobne odločati o sebi ali sorodniki za svojce. Nihče za nekoga drugega,” pojasnjujejo.

Dejanska možnost zlorabe je nična

Da zakon zagotavlja čvrst družbeni nadzor in najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami, so še zapisali in obrazložili:  “Zakon tudi določa stroge pogoje, v okviru katerih se odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejme po skrbni preučitvi vseh možnosti še morebitnega paliativnega zdravljenja, predstavljenih možnosti lajšanja trpljena s paliativno oskrbo in po pogovoru z lečečim ali nadomestnim zdravnikom, neodvisnim zdravnikom, psihiatrom, komisijo ter drugimi strokovnjaki. Po primerjalnih izračunih bi se za takšno izbiro pri nas odločilo okoli 30 oseb na leto. V nobeni državi, ki ima zakonsko urejeno pomoč pri končanju življenja, do sedaj še ni bilo sodno potrjene zlorabe. Prav pravno neurejene razmere odpirajo možnosti za različne zlorabe. Četudi bo zakon koristilo majhno število pacientov, je za vse pomirjujoče zavedanje, da je takšna pomoč na voljo.”

Nihče ni prikrajšan za pravice, ki jih že ima

ZPPKŽ nikomur ničesar ne jemlje, še pravijo in dodajajo, da vse pravice, ki jih imajo pacienti sedaj, ostajajo. Zakon zgolj daje pravico in možnost tistim, ki bi se želeli odločiti za takšno pot, da to storijo na etičen način, dostojanstveno in v skladu s postopkom, ki ga zakon določa. Prav vsem pa zakon daje zavest, da bodo lahko svobodno odločali o svojem koncu, ki bo tak, za kakršnega se bodo sami odločili, omenjajo. “Pravica do končanja življenja je integralen del pravice vsake osebe, da avtonomno vodi svoje življenje v skladu s svojimi prepričanji. Ta pravica ima večjo težo kot argumenti, ki nasprotujejo sprejetju zakona. Pomembno pa je, ne glede na način končanja življenja, ki ga pacient izbere, da se osebi zagotovi ustrezna oskrba na koncu življenja, vključno z medicinsko oskrbo, zdravstveno nego, duhovno podporo, psihološko pomočjo in lajšanjem bolečin in drugih simptomov napredovale bolezni,” so zapisali na koncu.

Uredništvo

See author's posts