Čeprav so zeleni poklici še vedno premalo cenjeni, pa so se razpravljavci na današnji okrogli mizi, ki jo je v okviru sejemskega trojčka Flora, Poroka in Altermed pripravila Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, strinjali, da so to poklici prihodnosti.

Po prepričanju ravnateljice višje strokovne šole Nade Reberešek Natek izzivi na področju gensko spremenjene hrane in rastlin v Sloveniji odpirajo možnosti za nove poklice, ravnateljica strokovne šole Štefanija Kos Zidar pa je prepričana, da so z današnjo razpravo šele »vrgli seme v zemljo« in da bo potrebno na področju zavedanja o pomenu zelenih poklicev še veliko narediti.

Odnos do narave in s tem zelenih poklicev se v zadnjem obdobju precej spreminja, saj se ljudje spet množično usmerjajo v proizvodnjo lastne hrane. Spreminja se miselnost, da se zaradi nizke cene sadja in zelenjave ne izplača pridelovati. Ljudje pa so se »streznili« tudi zaradi različnih afer s hrano. »Čeprav se imamo možnost samooskrbeti in prehraniti, pa nam to vseeno ne uspe. Zakaj?« je goste izzval moderator Simon Ogrizek, predsednik Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS.

Med drugim bi se morali pridelovalci bolj povezati, so se strinjali vidni strokovnjaki s področja hortikulture. »Prizadevanjem za samooskrbo pa bi moralo slediti tudi podporno zakonodajno okolje, ki deluje ravno v nasprotni smeri in vse skupaj zaplete,« je opozorila dr. Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Štefanija Kos Zidar je ob robu okrogle mize še povedala, da jo veseli, da se zadnjih nekaj let že opaža manjši vpis v gimnazije in rast vpisa na tehniške in poklicne šole. Svoj mandat je nastopila pred približno štirimi leti in od takrat vsako leto beležijo od 3,5- do 5-odstotkov večji vpis v njihove programe.

Uredništvo

See author's posts