Znani prejemniki Glazerjevih nagrad v letu 2021

Znani so prejemniki Glazerjevih nagrad v letu 2021. Glazerjevo listino prejmejo Daniela Kocmut  za literarno-prevajalske dosežke zadnjih dveh let, Metka Kavčič za umetniške dosežke zadnjih dveh let na področju likovnih umetnosti in Martin Sušnik za umetniške dosežke na področju glasbenih umetnosti. Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju baletne umetnosti prejme baletni solist in koreograf Edi Dežman.

Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja MO Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. MO Maribor jih podeljuje že od leta 1987.

Plesalec Edi Dežman dobil nagrado za življenjsko delo

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme baletni plesalec Edi Dežman, ki je dolgo pot baletnega virtuoza, pedagoga in umetniškega vodje prepotoval v širokem časovnem razponu štirih desetletij, pri tem pa je pustil neizbrisljiv umetniški pečat v dveh najpomembnejših središčih slovenske kulture in baletne umetnosti – v Mariboru in Ljubljani. Obe največji slovenski mesti sta se v času njegove navzočnosti bistveno spremenili in zaživeli v enkratnem umetniškem navdihu. Diplomiral je leta 1968 na Srednji baletni šoli v Ljubljani. V sezoni 1971/1972 ga je kot baletnega solista angažiralo Slovensko narodno gledališče Maribor. Kot solist je odplesal kar petinštirideset najvidnejših vlog klasičnega baleta, s svojo osebnostjo in zakladnico baletnega znanja pa je postavil mejnike in poustvarjalne standarde, ti niso neposredno vplivali zgolj na repertoarni razvoj mariborskega baleta, ampak tudi na razvoj slovenske plesne umetnosti nasploh.

Edi Dežman je v različnih vlogah baletnega solista, baletnega pedagoga, koreografa ter umetniškega vodje mariborskega in ljubljanskega baleta dal ključni prispevek k dvigu profesionalne ravni slovenske baletne umetnosti, ki je tako postala mednarodno primerljiva. V zgodovini baletnih predstav bodo ostale neizbrisne njegove vloge Franza (Coppélia), Jamesa (La sylphide) princa Albrechta (Giselle), Mercutia (Romeo in Julija), Toreadorja (Don Kihot), Petrar Klepca (Peter Klepec), Adama (Stvarjenje sveta idr.

Z upodobitvami najzahtevnejših vlog iz klasičnega baleta in tudi sodobnejših zvrsti je vedno dajal pomemben zgled svojim kolegom ter mlajšim plesalcem. S pedagoškim delom se je uveljavil tako doma kot v tujini in poučeval številne generacije mladih plesalcev. Z delom umetniškega vodje v obeh slovenskih nacionalnih baletnih ansamblih je temeljito prispeval k razvoju baletne umetnosti na Slovenskem, še posebej v Mariboru. Tukaj je potrebno poudariti, da je idejna osnova vsega Dežmanovega ustvarjalnega dela trdna vera v to, da umetnost plemeniti banalnost vsakdanjosti. Tudi zato je duhovno in estetsko močno obogatil repertoar mariborskega baleta ter vnesel številne nove ideje in plesne poetike. Z vabljenjem mednarodno priznanih koreografov je omogočil prodor novih estetik, dialog z njimi ter izkušnjo, na kateri so gradili mlajši baletni plesalci in koreografi. Mnogi med njimi še danes predstavljajo najvitalnejši del slovenskega baletnega prostora.

Njeni prevodi zaznamujejo srednjeevropski kulturni prostor

Glazerjevo listino za prevajalske dosežke zadnjih dveh let prejme prevajalka Daniela Kocmut, ki je študirala prevajalstvo v Gradcu in Dublinu. Nagrajenka že več kot deset let prevaja izvirno slovensko književnost predvsem v nemščino. Med prevodi niso le slovenski klasiki (Veno Taufer, Milan Dekleva, Maruša Krese), marveč tudi sodobni avtorji, med njimi ima posebno mesto literatura eminentnih mariborskih piscev, denimo Erike Vouk, Berte Bojetu, Boruta Gombača, Petre Kolmančič in Simone Kopinšek. Njihova dela z njenimi suverenimi in verodostojnimi prevodi močno zaznamujejo srednjeevropski kulturni prostor ter na odličen način v nemško govorno področje prinašajo poetike slovenskih avtorjev. Posebej velja pohvaliti pestro in dolgoletno sodelovanje s pisateljem in dramatikom Dragom Jančarjem; kot najvidnejša prevajalka njegovega opusa je pomembno prispevala k pisateljevi izjemni sprejetosti na tujem. Odbor za podelitev Glazerjeve nagrade in Glazerjevih listin Danieli Kocmut podeljuje listino še posebej za njen jezikovno in slogovno vrhunski prevod Jančarjevega semantično razvejenega romana In ljubezen tudi leta 2019.

Kiparkina poetika nastaja na podlagi raznovrstnega materiala

Glazerjevo listino za umetniške dosežke zadnjih dveh let prejme kiparka Metka Kaučič , ki je na Akademiji za likovno umetnost študirala pri profesorju Slavku Tihcu, strokovno se je izpopolnjevala v klasičnem modeliranju na École Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Odbor za podelitev Glazerjeve nagrade in Glazerjevih listin podeljuje listino za razstavljena dela v letih 2019 in 2020 (Simulakrum tradicije v Galeriji Velenje, Odmik v Kibeli, v Mariboru in predvsem Pohabljene sanje v mariborski Minoritski cerkvi). Kiparkina poetika nastaja na podlagi izjemno raznovrstnega in smiselno uporabljenega materiala, tako klasičnega, kamor sodijo, denimo, kovina, glina, kamen, veje, pohištvo, blago, do povsem novih možnosti, ki jih dajejo učinki, svetlobe, sence ali teme. Snov je v odnosu do druge snovi obravnavana z natančnim spraševanjem, kaj nastali dialog zmore, kako ga določamo kolektivno. Nikakor materiala ne obravnava samo v smislu objekta, marveč se mu prepusti in mu podeli živost.

Operna upodobitev izjemno zahtevnih vlog

Glazerjevo listino za umetniške dosežke zadnjih dveh let prejme tenorist Martin Sušnik, ki je študij zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje dosežke je že v času študija prejel študentsko Prešernovo nagrado in svečano listino za izredne študijske dosežke Univerze v Ljubljani. Kasneje je gostoval na evropskih koncertnih odrih, med drugimi v Kraljevi operi v Versaillesu, Operi Comique v Parizu, Operi HNK Zagreb. Leta 2018 je sodeloval na prestižnem festivalu Verdi v Bussetu. Kot član opernega ansambla SNG Maribor je uspešno upodobil veliko vlog. V zadnjih dveh sezonah je nastopil v zahtevni naslovni vlogi Gounodeve opere Faust, v vlogi Gabriela von Eisensteina iz operete Netopir Johanna Straussa ml., pel je Gabrielea Adorna iz Verdijeve opere Simon Boccanegra in
Belmonteja iz opere Ugrabitev iz seraja W. A. Mozarta. Njegova zadnja odrska kreacija je pevska realizacija Mathiasa iz opere Marpurgi Nine Šenk.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV