Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo mariborskega župana Saše Arsenoviča, ki je želel doseči začasno zadržanje izvajanja ustanoviteljskih pravic v Javnem holdingu Maribor (JHMB).

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo mariborskega župana Saše Arsenoviča, ki je želel doseči začasno zadržanje sprememb odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor. Spomnimo – mestni  svet mu je z odlokom namreč odvzel izvajanje ustanoviteljskih pravic v JHMB in jih prenesel nase – na vseh 45 mestnih svetnikov, ki sestavljajo mariborski mestni svet.

Njegov predlog za izdajo začasne odredbe je sicer že zavrnilo upravno sodišče v Mariboru, a se je Arsenovič pritožil, zdaj pa je pritožbo zavrnilo še vrhovno sodišče.

Vprašanje zakonitosti aktov oziroma razmejitve pristojnosti med županom in mestnim svetom je sicer predmet vsebinske presoje tožbe župana Arsenoviča zoper mestni svet, do le-te pa še ni prišlo, in ko bo, bo verjetno ena prvih tovrstnih v Sloveniji.

Župan nenehno govoril o morebitni nepopravljivi škodi, a utemeljiti tega ni znal

Župan Arsenovič je sicer skušal sodišče prepričati, da če bi ustanoviteljske pravice v holdingu namesto njega izvajal mestni svet, bi to imelo nepopravljive posledice. A ga je vrhovno sodišče podučilo, da mora biti verjetnost nastanka težko popravljive škode predvidljiva in konkretna. Že na upravnem sodišču ga je sodni senat spraševal o kakšni škodi govori, pa tega ni znal konkretno odgovoriti, nenehno je zgolj ponavljal, da lahko pride do nepopravljive škode.

To bo predmet vsebinske presoje tožbe

V obrazložitvi pa je navedeno, da tožeča stranka, torej župan Arsenovič, ni uspel izkazati nastanka težko popravljive škode, nastale zaradi izvršitve izpodbijanega predpisa, ki bi bila ob odpravi posledic na podlagi naknadnega uspeha v upravnem sporu zanjo težko popravljiva. Svoj predlog za izdajo začasne odredbe namreč utemeljuje zlasti z navedbami o tem, da je izdaja začasne odredbe potrebna zaradi zavarovanja ustavno varovanega načela zakonitosti delovanja lokalne samouprave in načela delitve oblasti ter s tem povezanim vprašanjem razmejitve pristojnosti med županom in mestnim svetom, kakor delno tudi (strokovnim) organom občinske uprave, pristojnim za finance. Vse to pa bo predmet vsebinske presoje tožbe. 

Ni dokazal zveze med izpodbijanima aktoma in domnevnim poslabšanjem uspešnega delovanja Javnega holdinga Maribor 

Izkazala pa tudi ni neposredne vzročne zveze med izpodbijanima aktoma in domnevnim poslabšanjem uspešnega delovanja Javnega holdinga Maribor d. o. o., saj je le posplošeno, brez konkretnih dejstev in dokazov navajala o svoji bojazni, da bi se zaradi vmešavanja lokalne politike, k ima različne interese in ne zasleduje cilja dobrega delovanja gospodarskih služb, s spremembo organov vodenja in nadzora poslabšalo uspešno poslovanje Javnega holdinga Maribor d. o. o. Glede navedb o skrbi za zaposlene v Javnem holdingu Maribor d. o. o. pa je pojasnilo, da mora tožeča stranka za izdajo sklepa o začasni odredbi izkazati težko popravljivo škodo, ki bo nastala njej (oziroma v tem primeru občini), ne pa tretjim osebam. Ocenilo je tudi, da zaradi izvršitve izpodbijanih aktov ne bo nesorazmerno prizadeta javna korist.

Župan je oporekal ugotovitvi sodišča prve stopnje, a sodišče v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom in odločitvi sodišča prve stopnje ter Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne. Pritožba župana torej ni utemeljena.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožnik, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Uredništvo

See author's posts