Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki letos obeležuje 130-letnico delovanja, je v letu 2022 naštel dobrih 66.000 obiskovalcev, največ seveda na Ptujskem gradu, s katerim upravljajo ob še nekaterih galerijah in muzejih obeh mest. Kot je povedal direktor Aleksander Lorenčič, je bil obisk na ravni predkoronskega leta 2019.

Po Lorenčičevih besedah so znova beležili veliko šolskih skupin, v primerjavi z letom 2019 pa se je povečalo tudi število tujih obiskovalcev.

Za muzej je bilo po njegovem uspešno leto tudi na področju razstavne in izdajateljske dejavnosti, pri čemer je izpostavil predvsem razstavo o veščinah in skrivnostih mojstrov tkanja ob 40-letnici začetka delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji.

Salon umetnosti na Prešernovi ulici je od lani v celoti namenjen arheološki tematiki, saj je tam na ogled stalna postavitev razstave o duhovnem svetu antičnega Ptuja, v Miheličevi galeriji se je lani zvrstilo osem razstav, je dejal prvi mož muzeja in spomnil še na tri izdaje obsežnejših publikacij ter muzejski koledar, ki je namenjen letošnjemu okroglemu jubileju.

Med novostmi lanskega leta je Lorenčič omenil še uvedbo multimedijskega vodnika po muzejskih zbirkah gradu v več jezikih.

Ob tem je poudari tudi dobro sodelovanje z ministrstvom za kulturo, ki je odobrilo dobrih 73.000 evrov za investicijsko-vzdrževalna dela v sklopu grajskega kompleksa, tako da lahko nadaljujejo z menjavo oken na jugovzhodnem traktu osrednjega poslopja, sanacijo ometa in sten romanskega palacija ter strehe na severnem grajskem stolpu.

“Še posebej pa smo veseli, da bomo že v naslednjih dneh prejeli idejno celostno zasnovo krajinske arhitekture grajskega kompleksa, na kar čakamo že kar nekaj let in pomeni vsaj neko izhodišče za ureditev krajine,” je dejal Lorenčič in dodal, da je bil v sklopu priprave dokumenta izdelan tudi geodetski načrt za grajski kompleks, ministrstvo pa je z aneksom zagotovilo dodatna sredstva za splošne stroške delovanja muzeja.

Dobra novica z ministrstva je prišla tudi o tem, da načrtujejo celovito obnovo objekta grajske žitnice, kjer naj bi svoje mesto končno dobila bogata ptujska arheologija. Kot je dejal Lorenčič, so se aktivnosti v zvezi s tem že pričele, tako da bodo vendarle lahko rešili vse prostorske potrebe muzeja.

Vodstvo muzeja ob tem še naprej išče najemnika grajske kavarne, ki ga lani kljub trem razpisom in minimalni najemnini niso uspeli najti, le delno uspešni so bili tudi v pravdi proti občini Središče ob Dravi, ki se je leta 2019 odločila za izstop iz soustanoviteljstva in s tem financiranja muzeja. Konec leta so prejeli pravnomočno sodbo, po kateri je morala občina plačati okoli 20.000 evrov za leto 2019, medtem ko ji je sodišče za ostala leta priznalo izstop iz soupravljanja.

Po besedah Lorenčiča bo potrebno najti neko rešitev, morda v dogovoru z občino zdaj, ko je ta dobila novega župana, vsekakor pa takšna odločitev sodišča ni dobra za njih v primeru, da bi se še kakšna občina odločila za enak korak.

Sicer pa bo muzej 130-letnico delovanja obeležil s kar nekaj dogodki skozi vse leto. Med drugim bodo izdali muzejski zbornik, odprli novo začasno razstavo, ki bo predstavila zbiralno politiko muzeja od njegove ustanovitve v času habsburške monarhije dalje, po dobrih dveh desetletjih pa bo v obnovljeni podobi zaživela tudi znamenita zbirka orožja v romanskem palaciju. Oktobra načrtujejo posvet na temo dediščine muzejskega društva, razstave v ostalih objektih, s katerimi upravljajo, osrednja slovesna akademija pa bo potekala 22. septembra.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts