Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Po naravi sem optimist. Nikoli se nisem bala izzivov, zato mi želja po sodelovanju pri kreiranju skupne boljše prihodnosti države pomeni veliko priložnost, da se stanje in pogoji za življenje ljudi v naši regiji izboljšajo. V okviru aktivnega delovanja v nevladnem sektorju, kot podpredsednica v Mladinskem Svetu Slovenije,
sem izkusila, da nič ni nemogoče, če si dovolj vztrajen in imaš dobre predloge, ki so splošno koristni za družbo. Kandidiram, ker mislim, da lahko s svojo energijo, zagnanostjo in posluhom za ljudi veliko prispevam in poskrbim, da so potrebe Koroške slišane tudi v Ljubljani.

Na katerem področju bi bili aktivni kot poslanec?
Predvsem na področju socialnih tematik, kot so politika zaposlovanja, socialno varstvo starejših, družina in vrednote, prehrambna politika, itd., mladinskih politik ter okoljske politike. Seveda pa bi precej pozornosti posvetila tudi ukrepom, ki bi ustvarjali pogoje za konkurenčno in stabilno podjetniško okolje.

Katere so največje težave v okraju v katerem kandidirate?
Največje težave s katerimi se Koroška srečuje so predvsem visoka brezposelnost, pomanjkanje delovnih mest za visoko usposobljen in izobražen kader ter odseljevanje mladih aktivnih in izobraženih Korošcev.

Kaj lahko volivci pričakujejo v primeru izvolitve, da boste zastopali v DZ v zvezi z volilnim okrajem v katerem kandidirate?

Predvsem se bom zavzemala za razvoj Koroške. Razvoj v smislu uvedbe ukrepov, ki krepijo podjetništvo, omogočajo dvig konkurenčnosti koroškega gospodarstva in prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest, da se podjetja ne bodo selila v bližnje kraje čez avstrijsko mejo in drugam po Sloveniji in da se bodo mladi po končanem študiju z vso energijo in znanjem z veseljem vrnili nazaj na Koroško in si tukaj ustvarili svojo družino in dom ter za kakovostno življenjsko okolje, za boljše cestne povezave z osrednjo Slovenijo in ohranjanjem prednosti, ki jih ima podeželje. Pomemben se mi zdi tudi pravilen odnos do okolja in podeželja ter zavedanje pomena kmetijstva in lastne-lokalne oskrbe s hrano.

Kako bi zmanjšali primanjkljaj v državni blagajni?
V SLS se bojimo, da bo javni dolg ob koncu leta še večji in čeprav njegova višina še ni resnično kritična pa je veliko bolj zaskrbljujoč trend naraščanja, saj smo ga v tem mandatu skoraj podvojili. V SLS bomo v naslednjem mandatu omejili nadaljnje zadolževanje, tako bo zadolževanje po letih 2012 in 2013 izključno namenjeno projektom in ukrepom, ki bodo namenjeni pospeševanju gospodarske rasti in ki v največji možni meri prispevajo k naložbam in rasti produktivnosti ter ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, nikakor pa se ne moremo več zadolževati za tekočo porabo. Po tem obdobju je nujno sprejetje in uveljavitev ustavne določbe uravnoteženega tekočega proračuna brez zadolževanja. V SLS si bomo zastavili cilj, da do leta 2015 uravnotežimo državni proračun, nato bo rast odhodkov omenjena na 50 odstotkov rasti prihodkov. Z ustvarjenimi proračunskimi presežki po letu 2014 se bo zmanjševal javni dolg vse do takrat, ko se zmanjša pod 35 odstotkov BDP. V prihodnje pa bo zadolževanje mogoče le do skupnega dolga 35 odstotkov BDP in pod pogojem, da je zadolževanje namenjeno financiranju naložb. Vse to bo mogoče le s sprejemom konkretnih varčevalnih ukrepov za zmanjšanje odhodkov javnega sektorja.

V kolikšnem času bi uvedli pokrajine in koliko pokrajin?
Žal mislimo, da je bil najboljši čas za uvedbo vmesnega člena med nacionalno in lokalno ravnjo upravljanja zamujen. Pred nekaj leti je bil trenutek najugodnejši in danes bi bilo s pokrajinami slovenskemu gospodarstvu veliko lažje. V trenutnih razmerah in pri trenutni javno-finančni situaciji, pa se moramo prednostno posvetiti gospodarskim ukrepom in povečati zaposlenost, da bo država in vsi njeni sistemi (pokojninski, socialno varstvo, zdravstvo, šolstvo itd…) lahko normalno delovala.

Katere reforme se boste najprej lotili in zakaj?
SLS se bo najprej lotila pokojninske reforme, ki je neizogibna in tega se v SLS tudi zavedamo. Zato smo tudi podprli tisto reformo, ki je pozneje bila zavrnjena na referendumu. Zavzeli se bomo za sprejetje reforme s predhodnim socialnim dogovorom, kjer naj prevlada moč argumenta. Dejstvo mimo katerega ne moremo je, da so se demografski kazalci močno spremenili in da je razmerje med zaposlenimi in upokojenci vedno bolj neugodno, razliko pa krije državni proračun. Edini alternativi dvigu upokojitvene starosti je nižanje pokojnin, kar zagotovo ni sprejemljivo, ali pa še večja obremenitev podjetij, kar pomeni še večji padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Četudi gre za nepriljubljen ukrep bo Slovenija na tem mestu morala slediti najuspešnejšim evropskim državam, ki so to reformo že izvedle. Seveda moramo biti pri teh spremembah v obliki višanja starostne meje in zahtevane delovne dobe za upokojitev zelo pozorni na težje fizične in ostale specifične poklice ter to pri predčasnih upokojevanjih tudi ustrezno upoštevati.

Kakšne ukrepe predlagate za izboljšanje delovanja državne uprave in celotnega javnega sektorja?
V SLS bomo izboljšali učinkovitost in produktivnost javnega sektorja, to pa nameravamo doseči z različnimi “rezi”. Najprej bomo preoblikovali organizacijo državne uprave na 10 ministrstev, kar bomo dosegli z združevanjem tistih ministrstev, ki so že sedaj med seboj vsebinsko povezana. Število zaposlenih v celotnem javnem sektorju se bo postopoma zmanjševalo, predvsem na delovnih mestih, ki ne prispevajo dodane vrednosti za razvoj in učinkovitost po posameznih resorjih. Načrt je zmanjšanje mase plač za 10 % glede na leto 2011, pri čemer ne bo šlo za nižanje plač javnim uslužbencem, saj se zavedamo, da je potrebno dodatno nagraditi tiste, ki delajo dobro, ukinili bomo namreč neproduktivna delovna mesta v javni upravi. Zaposlovanje v javnem sektorju bomo omejili, kadrovski primanjkljaj na posameznih delih javnega sektorja bomo reševali s prerazporeditvami znotraj javnega sektorja. Zmanjšali bomo tudi število agencij in uradov, in sicer za 50%, samostojne zavode, urade in druge pravne osebe javnega prava pa bomo združili oz. preoblikovali na podlagi njihove vsebine in načina poslovanja. Združili bomo tudi vse inšpekcijske službe v enotno inšpekcijsko službo, ki bo organizirana regionalno na ravni statističnih regij in bo preprečevala odvisnost inšpektorjev pri izrekanju inšpekcijskih ukrepov od domačega lokalnega okolja. Za izboljšanje učinkovitosti državne uprave bomo prerazporedili uradniška delovna mesta v operativne službe s ciljem krepitve t.i. “law enforcement” službe (policija, carina, davčna uprava, inšpekcijske službe) ter v druge službe, kjer se ugotavlja kadrovska podhranjenost. Združili bomo Slovensko odškodninsko družbo, Kapitalsko družbo in Družbo za svetovanje in upravljanje, Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb bomo ukinili, njene pristojnosti pa bomo prenesli pod Kabinet predsednika Vlade RS, ki bo na osnovi jasne strategije Državnega zbora RS odgovoren za učinkovito vodenje in upravljanje državnega premoženja. Racionalizirali bomo poslovanje posrednih proračunskih uporabnikov (javni zavodi, javna podjetja, …), ki bodo iz vidika nadzora, kontrolnih mehanizmov, pravic ter obveznosti izenačeni z neposrednimi proračunskimi uporabniki.

Kako komentirate delovanje AUKNA in ali bi ga ukinili?
AUKN je agencija s katero so se vodilni politiki v državi rešili odgovornosti za upravljanje državnega premoženja, za katerega vemo, da je izredno slabo. V SLS bi sedanjo AUKN ukinili in vse državne naložbe prenesli pod okrilje Kabineta predsednika Vlade RS, ki mora biti na osnovi jasne strategije sprejete s strani DZ RS odgovoren za učinkovito vodenje in upravljanje državnega premoženja. Tisti, ki je bil izvoljen s strani državljanov, da upravlja z državo, naj tudi v celoti in brez skrivalnic prevzeme odgovornost nad uspešnostjo upravljanja državnih naložb.

V čem ste boljši oziroma drugačni od ostalih strank?
V SLS smo v tem mandatu, kljub opozicijski vlogi, dokazali, da smo konstruktivna stranka, ki stopa po svoji politični poti, poti razmišljanja s svojo glavo, vendar nikoli v nasprotju s svojimi temeljnimi vrednotami: družino, demokracijo, slovenstvom, sožitjem, zdravjem, pravičnostjo, zaupanjem. Dokazali smo, da pred interese stranke postavljamo interese države, kar bomo dosledno počeli tudi v prihodnje. Ne prisegamo na ideološki boj, pač pa na konstruktivno sodelovanje, saj je po našem mnenju le-to ključno za rešitev iz primeža vsesplošne krize. V SLS smo prepričani, da imamo s predsednikom mag. Radovanom Žerjavom najboljšega kandidata za mandatarja, ki mora biti krizni menedžer z bogatimi izkušnjami v gospodarstvu; ki razume, da je treba najprej nekaj zaslužiti, pravično razdeliti plače in šele nato sredstva porabljati; ki s sabo ne nosi takšne ali drugačne “prtljage”. Zavedamo se, da časi ki prihajajo, ne bodo lahki, saj bo potrebno sprejemati tudi nekatere nepopularne ukrepe, vendar smo za to pripravljeni sprejeti polno odgovornost, saj vemo, da je za obče dobro včasih potrebno zategniti pas. Prepričani smo, da v svojem programu ponujamo prave odgovore, ki bodo omogočili ponovno oživitev slovenskega gospodarstva, izboljšali učinkovitost javnega sektorja, povrnili državljanom upanje v pravno državo in vsem Slovenkam in Slovencem omogočili dostojno življenje!

Kako boste omogočili učinkovito kreditiranje gospodarstva in njegov razvoj?
Za SLS bo prednostna naloga naslednjega mandata zagon gospodarstva in doseganje čim večje gospodarske rasti, kar edino pripomore k ustvarjanju delovnih mest, s tem pa vzdržne javne finance in socialno državo. To bomo dosegli s številnimi ukrepi kot so znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, davčnimi olajšavami za reinvestiran dobiček neposrednih tujih naložb, s pavšalno obdavčitvijo mikro podjetij, z degresivno lestvico olajšav za samozaposlene in družinska podjetja. Vse to bo seveda možno samo z izvedbo varčevalnih ukrepov na ravni državne porabe. Bančni sistem potrebuje delno sanacijo, če želimo, da bo opravljal svojo primarno nalogo – kreditiranje gospodarskih projektov, vendar ta sedaj ne more več biti na plečih davkoplačevalcev.

Ali se zavzemate za brezplačni študij in kako bi omejili izrabo študentskih napotnic?
Najprej je potrebno opozoriti na dejstvo, da je Slovenija po deležu vključenih v terciarno izobraževanje med prvimi državami v Evropi, medtem ko je razmerje med številom diplomantov in vpisanih na visokošolske programe najnižje v Evropi, kar pomeni, da je nekaj v tem sistemu hudo narobe. Iz statusa študenta namreč izhajajo številne pravice in ugodnosti, ki jih v SLS nikakor ne bomo krčili, vendar smo prepričani, da je potrebno pri posameznikih, tako študentih kot vseh ostalih, ki so vljučeni sistem visokega šolstva, vzbuditi zavedanje, da niso vse pravice samoumevne, pač pa da za vse to nekdo plača. Seveda je to država. Zato v SLS vidimo na področju visokega šolstva še veliko rezerv, saj je na tem področju precej nepreglednosti, tudi kar se financiranja tiče, zato je potrebno vzpostaviti učinkovit in pregleden sistem financiranja. V SLS bomo najprej uvedli sistem dolgoročnih načrtov potreb gospodarstva in države po poklicnih profilih za obdobje 10 let, čemur bo sledil tudi sistem financiranja. Uveljavili bomo usmerjeno financiranje visokošolskih programov, in sicer glede na predvidene potrebe trga dela in družbeno pomembne študije. Država bo tako sklenila pogodbo z univerzo in plačala za študij ustreznega števila kadrov glede na bodoče potrebe države in gospodarstva. Brezplačni študij bomo ohranili, vendar bo financiranje s strani države omejeno na dolžino trajanja študija, v primeru nedokončanega študija pa bo študent moral vrniti porabljena sredstva. S tem bomo omogočili skrajšanje študija ter čimprejšnjo vključitev diplomantov na trg delovne sile, “prihranjena” proračunska sredstva pa bomo preusmerili na področje znanosti in raziskav v gospodarstvu, kar bo še izboljšalo zaposljivost tovrstnega kadra.
Študentsko delo potrebuje povsem nov koncept zato se bomo zavzemali za temeljito reformo in ureditev na bolj pregleden način. Prvi korak je enotna evidenca študentov z vsemi relavantnimi podatki, ki bo na voljo vsem državnim organom. Težava je namreč v nadzoru. Sistem študentskega dela je vsekakor potreben reforme.

Na kak način bi povečali zaposljivost?
S številnimi ukrepi za spodbuditev gospodarske rasti z znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb, davčnih olajšav za reinvestiran dobiček neposrednih tujih naložb, pavšalno obdavčitvijo za mikro podjetja, z degresivno lestvico olajšav za samozaposlene in družinska podjetja, z manjšanjem administrativnih ovir in drastično skrajšanje postopkov za pridobivanje gradbenih in drugih dovoljenj bomo izboljšali pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest, tako domačih podjetij, kot tudi za zunanje vlagatelje. Načrtujemo tudi spremembo Zakona o delovnih razmerjih, ki bo omogočal tudi več možnosti za občasno delo ter preoblikovanje Zavoda za zaposlovanje v agencijo za delo, ki ne bo več samo zgolj pasivni oglaševalec del temveč aktivnejši igralec pri ponudbi delavcev na trgu dela. V prijaznejšem in konkurenčnejšem okolju bo tudi več priložnosti tako za mladostnike kot tudi za starejše, ki jih odlikujejo predvsem izkušnje.
Za izvedbo teh ukrepov bo seveda treba temeljito zarezati v državno porabo.

Kakšno je vaše stališče do NLB in NKBM?
Država naj ohrani 25% in 1 delnico, da lahko vpliva na statutarne spremembe vendar se umakne iz aktivnega upravljanja podjetja. Hkrati naj poišče strateškega partnerja z dodatnim kapitalom, ki bo zagotovil normalno poslovanje obeh bank.

Obstajajo podjetja, ki jih država ne sme prodati?
V bančništvu in zavarovalništvu naj država ostane lastnik s kontrolnim deležem 25 % + 1, prav tako v ostalih strateških družbah država lahko ohrani samo toliko lastništva, da lahko ustavi zgolj statutarne spremembe. Pri družbah, ki upravljajo z infrastrukturnimi objekti (telekomunikacijska, energetska, prometna infrastruktura), bomo ločili infrastrukturni del od upravljavskega. Infrastrukturni del bo ostal v 100 % lasti države, upravljanje pa se podeli na trgu prek podelitve koncesije. Iz preostalega dela lastništva bo država na pregleden način izstopila. V državnih naložbah, pri katerih je povprečni kapitalski donos višji od obresti, ki jih plačujemo za najete kredite države, se državno lastništvo lahko obdrži.

Ali bi povečali davke in zakaj?
Ne, naša prednostna naloga je, da poskusimo v državi najti rezerve in da davkov ne bo treba dvigovati. Slovensko gospodarstvo je že tako primerjalno preveč obremenjeno z davki in prispevki, dvig DDV pa bi prizadel ravno najrevnejši sloj prebivalstva. Za SLS bo dviganje davkov skrajni ukrep, najprej moramo racionalizirati državno porabo, se začeti obnašati varčevalno in s privarčevanimi sredstvi spodbuditi gospodarstvo do te mere, da se bodo začeli povečevati tudi prihodki v proračun.
Nekatere davke bomo celo znižali izpad prihodkov v proračunu pa bomo financirali s optimiziranjem delovanja, vrste in števila delovnih mest v javnem sektorju, sprejetjem pokojninske in zdravstvene reforme, zmanjšanjem števila državnih funkcionarjev in omejili bonitete, zmanjšali število ministrstev na 10 in število agencij in uradov za vsaj 50 odstotkov. Združili bomo KAD, SOD in DSU, zagotovili preglednost v okviru celovitega socialnega sistema (upoštevanje vseh prihodkov in premoženja) ter znova uvedli javnih del za vse delovno sposobne. Z uvedbo učinkovitejšega sistema pobiranja davkov ter poenostavitvijo davčne zakonodaje ter združitvijo vseh inšpekcijskih služb v enotno inšpekcijsko službo bomo zagotovili boljše poslovno okolje. Popolnoma bomo tudi revidirali sistema javnih naročil v smeri večje preglednosti in enostavnosti.

admin

See author's posts