V kolikšnem času bi uvedli pokrajine in koliko pokrajin?
Pokrajine bomo uvedli v najkrajšem možnem času. Predvidoma do začetka leta 2013. Tako bodo lahko pokrajine že aktivno sodelovale pri pripravi programa za koriščenje sredstev EU v novi finančni perspektivi. Pokrajinska ureditev mora biti v največji možni meri skladna tudi s tistimi, ki jim je dejansko namenjena, to je z lokalnimi skupnostmi. To je druga stopnja lokalne samouprave, tako po obliki, vsebini, virih financiranja, in jo je potrebno v največji možni meri uskladiti s tistimi, ki so uporabniki, to so lokalni interesi. Glede na njihove interese se bo oblikovalo tudi število pokrajin. Po našem mnenju bi bilo optimalno število pokrajin 13+1.


Katere reforme se boste najprej lotili in zakaj?
Prioritetno bomo delali na reformi gospodarstva in učinkovitosti javne uprave kot podpornemu elementu gospodarskega razvoja, z namenom zmanjšanja stroškov javne uprave in povečanja števila zaposlenih. Prioritetno bomo zmanjšali število ministrstev in javnih agencij, izvajali socialni in medgeneracijski dialog, omejili državno porabo na 45% BDP, zmanjšali stroške dela, omejili prispevke za socialno varnost in s tem znižali stroške dela, spremenili dohodninsko lestvico, oprostili davek na dohodek od inovacij in povečali olajšave za vlaganja v razvoj.

Kako bi zmanjšali primanjkljaj v državni blagajni?
Primanjkljaj v državni blagajni bomo zmanjšali z aktivnim delovanjem na področju odpiranja delovnih mest, znižanja stroškov dela in s tem povečanjem konkurenčnosti.
Pospešiti je potrebno tudi črpanje finančnih sredstev strukturnih skladov EU.

Kakšne ukrepe predlagate za izboljšanje delovanja državne uprave in celotnega javnega sektorja?
• Pospešitev projekta odpravljanja administrativnih ovir za državljane in podjetja (na podlagi zbiranja predlogov državljanov in podjetij). Primer poenostavitve za državljane: ukinitev obveznosti izpolnjevanja obrazcev (v vseh postopkih), tako da vlogo za stranko izpolni uprava sama. Primer poenostavitve za podjetja: nadaljnje zmanjšanje števila dejavnosti, za katere se potrebuje dovoljenje, vloge za dovoljenja se vlagajo na točki VEM;
• Uvajanje novih e-storitev. Na primer: naročanje osebnih dokumentov preko spleta, uvedba e-volitev. Slovenska e-uprava se mora spet vrniti med najboljše tri v EU;
• Pregled vseh institucij javne uprave (organi v sestavi, vladne službe, javne agencije, javni skladi, …) in temeljito zmanjšanje njihovega števila (za najmanj 10 %).
• Zmanjšanje števila zaposlenih (stroškov dela) v državni upravi in javnem sektorju na državni ravni;
• Ukinitev obveznega članstva v vseh zbornicah (brez izjeme), prehod na zasebno-pravni (prostovoljni) model zbornic;
• Bistvena sprememba razmerja med maso za fiksne plače in maso za nagrajevanje delovne uspešnosti (90-10 namesto sedanjih 99-1) s postopnim povečevanjem mase za delovno uspešnost iz naslova redne letne eskalacije, pri čemer lahko nagrada na individualni ravni doseže do dve tretjini osnovne plače; potrebno usklajevanje s socialnimi partnerji. Ponovna uvedba nagrajevanja po delovni uspešnosti v sodstvu;
• Ukinitev avtomatizma pri napredovanju v javnem sektorju – omejitev deleža zaposlenih, ki se ocenijo z najvišjima dvema ocenama, na največ 30 %; potrebno usklajevanje s socialnimi partnerji;
• Po dokončni odpravi plačnih nesorazmerij (tretja in četrta tranša) se rast plač v javnem sektorju ravna po rasti plač v gospodarstvu, tako da javni sektor deli usodo gospodarstva v »dobrem in slabem«;
• Vzpostavitev baze podatkov za podporo upravljanju s človeškimi viri (baza podatkov o vseh sodelavcih v javni upravi z njihovimi kompetencami) in enote za pomoč resorjem pri upravljanju delovne uspešnosti (vključno z odpuščanjem delovnega razmerja zaposlenim, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov);
• Strateško planiranje vlade se nadgradi tako, da namesto klasičnega normativnega programa vlada sprejme letni program dela z definiranimi cilji, aktivnostmi in kazalniki uspešnosti (glej primer spodaj), po katerih lahko javnost ocenjuje uspešnost vlade, in ga objavi na spletu;
• Vlada sprejme kazalnike uspešnosti za vse institucije državne uprave in nosilce javnih pooblastil (tudi javne agencije, javne sklade, ZZZS, ZPIZ, …). Sistem bi bil informacijsko podprt, rezultati pa bi bili javno dostopni na internetu.


Kako komentirate delovanje AUKNA in ali bi ga ukinili?
Delovanje AUKN je nestrokovno in temelji predvsem na političnem kadrovanju. Nekatere njegove odločitve povzročajo dodatno nestabilnost slovenskega gospodarstva in dajejo impulze nesigurnosti, kar povečuje tveganja za tuje potencialne investitorje. Zato bi bilo potrebno AUKN ukiniti kot institucijo, program njenega delovanja strokovno izboljšati in naloge prenesti v okvir pristojnega ministrstva.

V čem ste boljši oziroma drugačni od ostalih strank?
Program stranke SDS se je pripravljal več kot dve leti. Je strokoven in dorečen z akcijskimi načrti, v časovnih okvirjih in zajema tudi kazalce uspešnosti, s katerimi bomo ocenjevali napredek. Pripravljen je bil v sodelovanju s številnimi strokovnjaki doma in v tujini. V okviru stranke so vzpostavljene organizacijske in operativne strukture, ki omogočajo, da nova Vlada prične z aktivnim delom takoj po volitvah.
Program ni napisan kot predvolilna reklama. Zato sem prepričana, da smo tako vsebinsko kot organizacijsko veliko boljši od konkurenčnih programov strank in list.
Kako boste omogočili učinkovito kreditiranje gospodarstva in njegov razvoj?
Gospodarstvo potrebuje stabilnost. Slovenski demokrati izhajamo iz načela, da je za hitro in vzdržno gospodarsko rast potrebno trg dela in kapitala osvoboditi ovir, ki zavirajo konkurenčnost, hkrati pa je potrebno poskrbeti za dejavnike, ki dolgoročno pospešujejo rast skupne produktivnosti. Samo tako naravnana gospodarska politika lahko Slovenijo pripelje med najrazvitejše države Evrope. Banke v Sloveniji so v svojih bilancah akumulirale precej slabih kreditov, zaradi katerih so se znašle v t.i. kreditnem krču. Kreditna aktivnost v Sloveniji je zastala. Tudi dobra podjetja z naročili imajo težave s pridobivanjem sredstev in kapitala. Slabe kredite bomo s transparentnim postopkom »priznali« in jih prenesli na t.i. slabo banko ter s tem sprostili kreditni krč. S priznanjem slabih kreditov se bo sprožil tudi postopek ugotavljanja odgovornosti za njihov nastanek. Finančni sektor bo spet lahko začel uspešno opravljati svojo osnovno vlogo in servisirati zdravo gospodarstvo. S tem bomo spodbudili gospodarsko aktivnost in posledično zaposlovanje.

Ali se zavzemate za brezplačni študij in kako bi omejili izrabo študentskih napotnic?
Zavzemamo se za brezplačen študij preko spremenjenega sistema financiranja visokega šolstva. Nesprejemljiva sta tako klasična glavarina, ki spodbuja pretirano množičnost študija, kot izključno pasovni sistem, s katerim so institucije nagrajene za svoj obstoj, ne pa za rezultate. Zato bomo uvedli degresivni sistem financiranja prvih dveh stopenj bolonjskega študija, po katerem delež sredstev, ki jih država dodeli na študenta, ne narašča sorazmerno s številom vpisanih. Dodatno bodo javna sredstva za visokošolski študij bistveno obtežena glede
na objektivno merljive kriterije kakovosti. Kriteriji financiranja študijskih programov bodo enaki za javne in koncesionirane visokošolske zavode.
Zavedamo se, da je potrebno področje študentskega dela urediti in omejiti, predvsem pa ga bolje nadzorovati. Pri študentih pa bi se zlorabe pri opravljanju študentskega dela lahko odpravile z večjim nadzorom, predvsem pa s poenoteno evidenco vpisa in preprečevanjem navideznih vpisov. Potrebno pa bi bilo tudi poostriti pogoje za pridobitev statusa. Omejevanje in spremembe na področju študentskega dela, brez hkratne ureditve druge zakonodaje ni dobro.

Na kak način bi povečali zaposljivost?
Na področju zaposlovanja in trga dela je potrebno:
• Zmanjšati segmentacijo na trgu dela;
• Zagotoviti varnost zaposlenih v primeru izgube zaposlitve;
• Znižati stroške dela;
• Povečati usposobljenost in kompetentnost zaposlenih.
Ukrepi za doseganje ciljev na področju zaposlovanja in trga dela so:
• Prenovili bomo delovno-pravno zakonodajo v smeri zmanjšanja
razlik v pravicah, ki izhajajo iz različnih vrst zaposlitvenih razmerij. Posebej bomo pozorni na ukrepe, ki bodo spodbujali zaposlovanje za nedoločen čas.
• Oblikovali bomo sklad za odpravnine, ki bo omogočal delavcem, ki so izgubili zaposlitev, ustrezno varnost v času iskanja nove zaposlitve. Sredstva, ki se bodo stekala na individualni račun, bo zaposleni lahko izkoristil v primeru izgube zaposlitve.
• Omejili bomo prispevke za socialno varnost (uvedli bomo t. i. socialno kapico), s čimer bomo zmanjšali stroške dela in tako prispevali k izboljšanju konkurenčnost podjetij.
• Okrepili bomo sofinanciranje programov, ki spodbujajo vključevanje zaposlenih v funkcionalna usposabljanja in izobraževanja ter tako dolgoročno vplivajo na izboljšanje konkurenčnosti zaposlenih na trgu dela.

Kakšno je vaše stališče do NLB in NKBM?
Brez hitre in učinkovite sanacije največjih državnih bank se vloga le-teh kot finančnih posrednikov ne bo normalizirala. Brez sanacije največjih bank tudi zagon gospodarstva ne bo možen oz. bo zelo počasen. Nesporno dejstvo je, da so slabi krediti in odvisnost večine (predvsem največjih) bank od dragih virov financiranja v tujini, temeljni in glavni razlog, da je slovenski bančni sistem nesposoben normalne kreditne aktivnosti, ki pa je nujno potrebna za izhod iz krize. Nesporni pa sta tudi dejstvi, da brez sanacije bilanc bank vsa dana jamstva države za kredite podjetjem ne delujejo (in tudi ne morejo delovati) in da vlaganje sredstev, ki so pridobljena od izdanih državnih obveznic v neočiščene banke, pomeni nesporno metanje davkoplačevalskega denarja v črno luknjo. Hkrati s sanacijo bank mora potekati konsolidacija lastniške strukture državnih bank in ostalih podjetij v državni lasti tako, da država zadrži 25 % + 1 delnico ter z jasnim ciljem, da se zagotovi takšno vodenje in upravljanje, da banke in podjetja varno in dobičkonosno poslujejo. Določiti se mora primarna vloga SID banke, ki mora postati razvojna banka, ki bo s svojo kreditno in zavarovalno aktivnostjo zagotavljala uspešnejše delovanje zdravega in propulzivnega dela gospodarstva ter uspešno tekmovanje podjetij s konkurenco.

Obstajajo podjetja, ki jih država ne sme prodati?
Zagovarjamo čim manj neposrednega državnega lastništva v gospodarstvu. Tam, kjer ima država zaradi javnega interesa kontrolni delež, pa naj vodi politiko aktivnega lastništva in ravna kot dober in skrben gospodar. Prepletenost politike in gospodarstva je ugodno okolje za razmah klientelizma in korupcije, proti katerima se bo Slovenska demokratska stranka vztrajno in dosledno borila. Slovenska demokratska stranka zaupa podjetnikom in bo storila vse za razmah njihove ustvarjalnosti in uspeha na trgu. Liberalizacijo v gospodarstvu razumemo kot preprečevanje monopolov in netransparentnosti ter s tem ustvarjanje ugodnega okolja za svobodno podjetništvo.

Ali bi povečali davke in zakaj?
V tem trenutku je potrebno obuditi gospodarstvo. V kolikor nam to uspe, davkov ne bo potrebno povečevati.

Dr. Vlast Krmelj
Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
S svojim dosedanjim delom v domačem kraju, na svojem delovnem mestu, v sodelovanju z ministrstvi RS in z Evropsko komisijo ter številnimi organizacijami v EU sem pridobila veliko znanja in izkušenj. S tem lahko veliko pripomorem k razvoju Slovenije in posledično tudi naših krajev. Poznam projektno delo in organizacijo dela od ideje do implementacije in uspešnost izvedenih projektov je bila že dokazana in izpostavljena tako v občini, regiji, Sloveniji in EU.


Na katerem področju bi bili aktivni kot poslanec?
Moje področje delovanja bo trajnostni razvoj, varovanje okolja in razvoj podeželja ter aktivno črpanje finančnih sredstev strukturnih skladov EU.

Katere so največje težave v okraju v katerem kandidirate?
Področje Ruš, Selnice ob Dravi in Lovrenca na Pohorju zaostaja v razvoju glede na povprečje v Sloveniji, število nezaposlenih je visoko, malo je proizvodnje, turizem je slabo razvit, občine zelo malo sodelujejo pri skupnem gospodarskem razvoju, kar je glede na njihovo velikost zelo pomembno. Prometne povezave med kraji in okolico je slaba. Les kot naravno bogastvo in surovina, ki so jo uporabljali v zgodovini je premalo izrabljen. Potencial reke Drave je premalo izrabljen. Kulturna dediščina še nimam svojega mesta. Ureditev teh področij bo prinesla višjo zaposlitev, večjo prepoznavnost teh krajev in seveda višjo kvaliteto življenja vsem prebivalcem. Premalo je tudi medgeneracijskega sodelovanja.

Kaj lahko volivci pričakujejo v primeru izvolitve, da boste zastopali v DZ v zvezi z volilnim okrajem v katerem kandidirate?
V primeru izvolitve bom v prihodnjih štirih letih finančno pomagala enemu dijaku ali študentu in s tem spodbujala pomen izobraževanja. Izvedla bom najmanj 3 večje projekte na področju zaposlovanja mladih, ustanavljanja podjetij, medgeneracijskega sodelovanja in trajnostnega razvoja podeželja s poudarkom na ekološkem kmetovanju in turizmu.

admin

See author's posts