Pisatelj Tone Partljič je danes v Mariboru predstavil svoj novi zgodovinski roman Veter z vzhoda, v katerem nadaljuje s pripovedovanjem zgodb iz svojega rojstnega mesta ob Dravi. Tokrat se poda v 30-ta leta prejšnjega stoletja, v središču zgodbe pa so dijaki, ki se jim počasi odpira širši pogled na svet, v katerem živijo.

“V Evropi že bliska, v Mariboru pa poslušamo grmenje. Še ne vemo, kaj je, a je neka slutnja, in prvikrat, se mi zdi, je meščane strah,” je pisatelj povedal na današnji premierni predstavitvi dela, ki je letos izšlo pri Beletrini.

Po besedah direktorja te založbe Mitje Čandra gre za “presenetljivo romanesko kroniko časa nekaj let pred Severnim sijem Draga Jančarja, ko je ta zloslutna zgodovina bila še nekoliko oddaljena in so jo čutili le tisti bolj senzibilni duhovi, pa vendar je bilo že vse v zraku”.

“Po drugi strani pa je ta roman zame pomemben tudi kot odkritje nekega drugačnega Maribora… Maribor mnogih mladih ustvarjalnih energij, umetnikov, intelektualcev, tudi politikov in aktivistov, ki so v tem navidez provincialnem mestu tedanje Jugoslavije razmišljali o svetu kot globalnem izzivu,” je Čander dejal v uvodnem nagovoru pred nabito polno Veliko dvorano Lutkovnega gledališča Maribor.

Partljič je v pogovoru z novinarko in voditeljico oddaj o kulturi Darko Tancer – Kajnih pojasnil, da je prve zapiske za ta roman naredil v letu 2021, večino pa ga je spisal lani poleti, “ko so vsi na morju in nihče ne trka na vrata”.

Zgodba je sicer zorela v njem že dlje časa, moral jo je le preliti na papir. Sam je rojen leta 1940, a sta mu starša venomer govorila, kako je bilo v 30-ih letih 20. stoletja. “Tako so 30-ta leta živela z nami v otroštvu,” je povedal.

Doslej je napisal že štiri prozna dela z zgodbami iz Maribora, v najnovejšem romanu pa je zajel najkrajše časovno obdobje, konkretno od avgusta 1933 do konca leta 1934. Gre za čas, ki ga med drugim zaznamujejo prebujanje delavskega gibanja, smrt Rudolfa Maistra ter atentata na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dollfusa na Dunaju.

Po besedah Partljiča je bilo to neko “vmesno obdobje”, ki nevarno spominja na današnji čas. “Imam nelagoden občutek, da je čas, ki ga mi zdaj živimo, podoben tistim časom… Zato se mi ob vseh teh delitvah, sovražnem govoru in podobnem zdi prav, da sem napisal to knjigo in s tem opozoril, da moramo biti previdnejši in gojiti humanizem,” je dejal.

Roman Veter z vzhoda je mešanica fikcije in resničnosti, v njej pa nastopa poleg literarnih tudi vrsta resničnih osebnosti, kot so Fran Žižek, Bratko Kreft, Branka Jurca, Slava Klavora in Marija Maister, žena generala Maistra.

“Njihove obveznosti, skrbi, solze, drznosti, zmote in vizije sem ‘spravil’ v teh nekaj sto strani, da bi nas tudi danes morda zanimale, privabile solze in nasmeh, opozarjale, kadar slišimo daljni grom, in sporočale o malih in velikih smrtih, pa tudi o lepih pesmih klopotcev, listju na vejah, ki se v jeseni tako lepo pobarva, o Dravi in času, ki teče in nič ne reče. Pa sem poskusil vseeno nekaj reči o tem času in ljudeh, ki so jokali, ljubili, sovražili, se bali, politizirali in umirali, kakor mi danes,” je pisatelj še povedal o knjigi.

Razdeljena je na dva dela, oba pa začenja s citatom Edvarda Kocbeka. Da veter v Mariboru piha z vzhoda, je zelo redek pojav. “Pred velikimi dogodki ali nesrečami so vedno kakšna naravna znamenja, ki pa jih navadno prezremo,” je eden od citatov iz romana.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts