Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je bil na dvodnevnem delovnem obisku pri madžarskemu kolegu Sándorju Pintérju v Budimpešti na Madžarskem. Ministra sta srečanje namenila aktualnim vprašanjem na področju notranjih zadev in nadaljnji krepitvi sodelovanja med ministrstvoma in policijama obeh držav.

Ministra sta pozdravila tradicionalno tesno sodelovanje med državama na področju notranjih zadev. »Smo v zelo dobrih odnosih in smo dobri sosedje, ki si nesebično pomagajo v kriznih situacijah.

Sodelovanje z madžarskimi varnostnimi organi ocenjujemo kot odlično,« je poudaril minister Poklukar. V Evropski uniji (EU) se soočamo s številnimi izzivi, ki zahtevajo skupen in hiter odziv, ki bo državljankam in državljanom še naprej zagotavljal varno in stabilno okolje. »Tovrstna srečanja so zato pomembna priložnost za odprte pogovore o temah skupnega interesa. To pa nenazadnje prispeva tudi k medsebojnemu razumevanju in zaupanju.«

Ključna tema srečanja je bilo preprečevanje nezakonitih migracij

Slovenska policija je lani zabeležila več kot 60.000 nedovoljenih prehodov meje. Na notranji meji z Madžarsko je obravnavala 1203 nedovoljene vstope, kar je 84 odstotkov več kot leto prej. »Ko govorimo o migracijskih tokovih, ne moremo mimo delovanja organiziranih kriminalnih združb, ki izvajajo tihotapljenje nezakonitih migrantov v EU. Boj proti njim mora biti naša skupna prioriteta, saj bomo na tem področju lahko uspešni le, če bomo usklajevali in sproti prilagajali naše operativne aktivnosti situaciji na terenu,« je dejal Poklukar.

Slovenska policija je pri tem uspešna

V letu 2023 je obravnavala 479 primerov (242v enakem obdobju 2022), v katerih je bilo prijetih 557 tihotapcev ljudi (548 tujcev in devet slovenskih državljanov) s 3280 nezakonitimi migranti. Za 514 tihotapcev je bil odrejen pripor. Pri tem je še posebej pomembna podpora, ki jo nudi Evropski policijski urad (Europol) in njegov Center za tihotapljenje migrantov, o čemer so ministri razpravljali na decembrskem ministrskem srečanju Salzburškega foruma v Sloveniji. »Europolu smo izrazili široko podporo in se strinjali, da mu moramo zagotoviti ustrezne vire (tako kadrovske kot finančne), da bo lahko takšno podporo zagotavljal tudi v prihodnje. Na podlagi razprave poteka usklajevanje skupnega pisma držav Salzburškega foruma aktivnostim Europola, ki ga je že podprla tudi Madžarska,« je povedal Poklukar.

Ministra sta pogovor namenila tudi uvedbi ponovnega začasnega nadzora na meji med Slovenijo in Madžarsko, ki ga je Slovenija uvedla 21. oktobra 2023. Gre za začasen ukrep zaradi povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma, s čimer želimo zagotoviti visoko stopnjo varnosti vsem prebivalcem.

Nadzor traja do 22. junija 2024. Pri tem pa je bistvenega pomena, da ta nima negativnega vpliva na življenje prebivalcev na meji in potnike, ki prestopajo to mejo. Z dosedanjim izvajanjem mejne kontrole je slovenska policija ugotovila kar 574 razpisanih ukrepov v Schengenskem informacijskem sistemu in zavrnila vstop 775 osebam, ki niso izpolnjevale pogojev za vstop. »Slovenska policija budno spremlja situacijo na vseh naših mejah, kakor tudi v soseščini. Takoj, ko bodo za to podani pogoji, bo Slovenija ukinila nadzor na notranji meji z Madžarsko,« je dejal minister Poklukar.

Ministra sta se strinjala, da se izzivov na področju upravljanja meja in migracij še naprej lotevamo v tesnem sodelovanju z Zahodnim Balkanom. Pri tem je Slovenija zelo aktivna tako na ravni ministrov kot na ravni šefov policij.

Tako smo konec decembra 2023 organizirali video sestanek šefov policij naših sosed z državami Zahodnega Balkana, ki je bil namenjen izmenjavi predlogov za krepitev ciljno usmerjenih aktivnosti za preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti organiziranemu kriminalu. »Ti periodični sestanki bodo namenjeni pregledu stanja in hitri izmenjavi informacij.«

Poklukar je izpostavil tudi prizadevanja Hrvaške in Slovenije za delovanje Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) v Bosni in Hercegovini (BiH). Pobuda ministra za varnost BiH je bila, da Frontex začne operativno delovati tudi v tej državi, o čemer je bil v BiH dosežen politični dogovor. »Verjamem, da bodo tudi nadaljnja pogajanja pri tem učinkovita, saj se lahko z dodatno policijsko mednarodno silo borimo ne samo proti nezakonitim migracijam, ampak predvsem proti tihotapljenju.«

Po njegovem mnenju pa je nujna tudi nadgradnja statusnega sporazuma s Srbijo, ki bo omogočila izvajanje razširjenega mandata agencije Frontex tudi na njenih delih meje, ki niso zunanje meje EU. »Dodana vrednost pa bodo tudi predvideni ukrepi, h katerim sta se zavezali Bolgarija in Romunija ob delni vključitvi v schengensko območje, ki med drugim vključujejo okrepljeno delovanje stalne enote Frontexa na meji s Srbijo.«

Madžarska se v drugi polovici 2024 pripravlja na predsedovanje Svetu EU, zato je madžarski notranji minister z zanimanjem poslušal prioritete, ki jih je na področju migracij izpostavila Slovenija. Te so po besedah ministra Poklukarja krepitev vračanja v izvorne države, podpora krepitvi Europola s finančnimi in kadrovskimi viri, sodelovanje z Zahodnim Balkanom na področju tihotapljenja, saj sta se oba ministra strinjala, da je tihotapljenje največji problem na področju nezakonitih migracij.

Ob koncu je minister Poklukar povabil madžarskega kolega, da se udeleži ministrskega srečanja v okviru Brdo procesa, ki ga 21. in 22. marca 2024 organiziramo v Sloveniji.

Uredništvo

See author's posts