V novem šolskem letu bo 146 osnovnih šol, kar je približno tretjina vseh osnovnih šol, poleg obveznega programa izvajalo t. i. razširjeni program osnovne šole. Gre za vsebine, ki so jih šole v veliki meri izvajale že doslej, a so po spremenjeni zakonodaji strukturirane drugače. Preostale šole se jim bodo pridružile postopoma v prihodnjih letih.

Po spremenjenem zakonu o osnovni šoli program osnovnošolskega izobraževanja poleg obveznega programa, ki obsega obvezne predmete, izbirne predmete in ure oddelčne skupnosti, obsega še razširjeni program. Ta po novem vključuje tudi program, ki ga je osnovna šola že doslej izvajala poleg obveznega programa, kot so jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in obvezni izbirni predmeti. A so dejavnosti, ki so bile doslej razpršene, po novem organizirane in strukturirane drugače.

Kot je za STA pojasnila namestnica direktorja zavoda za šolstvo Stanka Preskar, je poskus izvajanja razširjenega programa trajal pet šolskih let, od začetka je v njem sodelovalo 19 šol, nato se jim jih je pridružilo še 29, medtem pa je 98 šol razširjeni program doslej izvajalo le delno. Vseh teh 146 šol, ki so sodelovale v poskusu, bo z novim šolskim letom izvajalo razširjeni program v celoti, kot ga predvideva zakonodaja. Preostalih 310 šol se bo v izvajanje razširjenega programa vključilo postopno do šolskega leta 2028/29.

Za razširjen program je verificiran kurikulum. V okviru razširjenega programa se izvajajo organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, ki vključujejo tri vsebinska področja, in sicer gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturno in državljansko vzgojo ter učenje učenja. Znotraj teh področij se tako uvrščajo posamezne že dosedanje dejavnosti, vključijo pa se lahko še druge.

Nekatere dejavnosti razširjenega programa predpisane, druge izbira šola sama

Za prvi razred po pojasnilu Preskarjeve priporočajo izvajanje v homogenih skupinah, kjer je to mogoče, in s čim manj različnimi učitelji. Za druge razrede pa priporočajo heterogene skupine, kjer je to mogoče, saj se je izkazalo, da se učenci v tovrstnih skupinah med sabo zelo dobro dopolnjujejo in pomagajo drug drugemu.

V sklopu razširjenega programa se denimo od prvega do devetega razreda izvaja tudi pomoč pri učenju tistim učencem, ki to potrebujejo, prav tako so tu vključene vsebine za nadarjene. V razširjenem programu je po besedah Preskarjeve zelo veliko možnosti fleksibilne organizacije, poudarek je na interdisciplinarnosti in nadgradnji obveznega programa.

Poudarila je, da je razširjeni program prosti čas otrok, a mora šola tudi v tem času program izpeljati strokovno, pri tem pa upoštevati tudi možnosti lokalnega okolja in želje otrok, zato na vsaki šoli ne bo popolnoma istih dejavnosti.

Mora pa šola zagotoviti uravnoteženo ponudbo dejavnosti razširjenega programa na vseh treh področjih, pri čemer mora ponuditi vsaj eno vsebino iz vsakega sklopa posameznega področja na letni ravni. Ob tem mora šola obvezno ponuditi dejavnosti za podporo in pomoč pri učenju, dejavnosti s področja računalništva in informatike, tehnike in tehnologije ter umetnosti, drugi tuji jezik, dejavnosti pred začetkom izvajanja obveznega programa za učence 1. razreda, dejavnost prve pomoči in dejavnosti za učenje in preverjanje vožnje v cestnem prometu za kolesarski izpit.

Po mnenju dekana ljubljanske pedagoške fakultete Janeza Vogrinca je pomembno, da nobena pravica, ki so jo imeli učenci doslej, zaradi vpeljave razširjenega programa ne sme biti okrnjena. Pri tem je omenil dopolnilni pouk, jutranje varstvo, individualno in skupinsko učno pomoč.

Razširjeni program trd oreh z organizacijskega vidika

Razširjeni program lahko po Vogrinčevih navedbah zagotovi večjo individualizacijo dela z učenci. Učenci bodo imeli namreč več možnosti, da najdejo vsebine glede na svoj interes, imeli bodo možnost poglabljati in razširiti tiste vsebine, ki so v obveznem programu osnovne šole slabše zastopane, kot so tuji jeziki, računalništvo, gibanje, podjetniške kompetence, skrb za zdravje in dobro počutje, je pojasnil.

Učenci se v dejavnosti vključujejo prostovoljno, pri tem lahko med njimi izbirajo in fleksibilno prehajajo. Dejavnosti se lahko izvajajo pred ali po pouku, lahko pa tudi med poukom, če so vključeni vsi učenci. Prav tako ni treba, da posamezna dejavnost traja celo šolsko leto, je še pojasnila Preskarjeva. Po njenih besedah spodbujajo, da se čim več dejavnosti odvija zunaj in v okoljih, kjer se otrok lahko sprosti.

Neobvezni izbirni predmeti v takšni obliki, kot so se izvajali doslej, ne obstajajo več. Šole bodo tovrstne vsebine še vedno lahko ponudile, a učenci pri njih ne bodo ocenjeni, kot so bili doslej, je navedla Preskarjeva.

Preskarjeva priznava, da je razširjeni program z organizacijskega vidika eden trših orehov, a so šole, ki so se doslej s tem že srečale, pri organizaciji vsebin izjemno inovativne, pri čemer izkoristijo mnoge potenciale učiteljev. Posamezna dejavnost ne traja nujno 45 minut, kot sicer ura pouka. Sprostitveni odmor lahko traja 10-15 minut, prva pomoč pa morda 90 minut, je pojasnila.

Ob tem pa se spreminja normativ za učitelja, saj se po novem za uro namesto prejšnjih 50 minut za učitelja v podaljšanem bivanju šteje za vse 45 minut. To je za učitelje iz prejšnjega podaljšanega bivanja ugodneje. Po drugi strani pa imajo zdaj vsi učitelji razširjenega programa 25-urno tedensko obveznost, kar velja tudi za učitelje pevskih zborov in nekdanjih neobveznih izbirnih predmetov, za katere je doslej veljala 22-urna obveznost, je pojasnila.

Vogrinc je poudaril, da šole potrebujejo predvsem dovolj časa za pripravo ustreznega programa. Šole, ki so bile vključene v poskus, so poročale, da so imele na začetku zelo veliko organizacijskih težav, ko pa so razširjeni program uspešno vpeljale, se nobena ni želela vrniti v prejšnji sistem podaljšanega bivanja, je še dodal.

Da imajo nekaj kadrovskih in organizacijskih težav, je potrdila predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič. Zaradi tega bodo šole ob začetku šolskega leta potrebovale tedensko ali dvotedensko prehodno obdobje. Sicer pa je v izjavi za medije na nedavni konferenci ravnateljev na Brdu razširjeni program ocenila kot dober. “Ravnatelji sami smo želeli, da bi se uvedla sprememba, kajti podaljšano bivanje kot tako je postalo nevdržno, v njem se ni dalo delati več nobenega programa, saj so se starši sprehajali po šoli, otrok je sredi neke dejavnosti moral delo prekiniti,” je dejala.

Na pomisleke o tem, da bo dosedanji prosti čas za otroke bolj strukturiran, pa je odgovorila, da je avtonomija šole, kako bo zastavila program. “Zagotavljam vam, da bo velika večina šol ohranila ta nestrukturiran čas za otroke, kajti menimo, da ga otroci zelo potrebujejo,” je dodala.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts