Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Unicef ob današnjem začetku svetovnega tedna dojenja, ki bo potekal do srede, izpostavljata pomen dojenja za preživetje in zdrav razvoj otroka. S sporočilom letošnjega svetovnega tedna, ki se glasi Zmanjšajmo neenakosti – podprimo dojenje, si organizaciji prizadevata za bolj pogosto dojenje.
Namen prizadevanj ob tej priložnosti, ki jih koordinira Svetovna zveza za podporo dojenju (World Alliance for Breastfeeding Action – WABA), je izboljšati zdravje mater in otrok ter vsem otrokom zagotoviti zdrav in enak začetek življenja. Prav tako želijo, da bi povsod po svetu s pomočjo dojenja preprečevali podhranjenost otrok.
Najnovejše ugotovitve potrjujejo, da ima dojenje številne prednosti za otroka in mater, ne glede na socialno-ekonomski položaj, pa tudi za družbo in okolje, so ob svetovnem tednu zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot poudarjajo, ima dojenje dokazano koristne vplive na zdravje dojenčka, ki segajo v odraslost. Dojenčku ponuja veliko ugodja, hkrati pa ta izkuša telesno in čustveno bližino, čuti materino toplino in nežnost, počuti se varnega in sprejetega, kar je pomembno za njegov duševni razvoj. Prav tako je dojenje koristno za mater, učinki se kažejo v obdobju dojenja ter tudi v času po njem.
Materino mleko hkrati vsebuje ključne sestavine za zdrav razvoj in zaščito otroka pred boleznimi. Kljub znanim koristim pa na milijone otrok po svetu v prvih šestih mesecih življenja še vedno ni izključno dojenih, zaradi česar so v odrasli dobi izpostavljeni večjemu tveganju za bolezni in celo smrt ter za manjše učne sposobnosti in zdravstvene zaplete, so zapisali v Unicefu.
Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef priporočata, da mati novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu in otroka izključno doji do dopolnjenega šestega meseca starosti brez dodajanja drugih tekočin. Pri tem naj doji na otrokovo pobudo podnevi in ponoči ne glede na časovno oddaljenost prejšnjega podoja. Starši pa naj v tem obdobju ne uporabljajo stekleničk, dud in cucljev.
Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano, ob tej dopolnilni prehrani pa naj mati nadaljuje z dojenjem, še priporočata organizaciji. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza obema, materi in otroku, do dveh let ali več.
V Unicefu navajajo, je na globalni ravni izključno dojenih 48 odstotkov dojenčkov, mlajših od šest mesecev, kar je blizu cilju 50 odstotkov do leta 2025. V zadnjem desetletju se je stopnja izključnega dojenja na globalni ravni povečala za 11 odstotnih točk, kar je izjemen napredek, a izzivi ostajajo. Ovire, kot so škodljivo trženje nadomestkov in pomanjkanje dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, je treba odpraviti, poudarjajo.
Ob tem so navedli, da podhranjenost prispeva k 45 odstotkom smrtnih primerov med otroki. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja, ki mu sledi nadaljevanje dojenja z dopolnilno prehrano do drugega leta starosti ali dlje, je ključnega pomena za zaščito dojenčkov in majhnih otrok pred podhranjenostjo. Če bi bili vsi otroci v starosti do 23 mesecev optimalno dojeni, bi lahko vsako leto rešili več kot 820.000 življenj po vsem svetu, so še zapisali.
V Sloveniji sicer večina mater svojega novorojenčka začne dojiti in več kot polovica dojenčkov se hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka, izpostavljajo na NIJZ. “V Sloveniji si prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov, prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano,” so ob začetku svetovnega tedna zapisali na svoji spletni strani.
Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije v sodelovanju s Splošno bolnišnico Celje v tem tednu pripravlja srečanje nosečnic in doječih mater, ki bo v petek ob 10. uri v celjski bolnišnici.
VIR: STA
Loading ...