Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič napoveduje, da bo hram demokracije vodila z zgledom. Zavzemala se bo za dvig ravni komuniciranja v parlamentarnih razpravah, želi si namreč, da bi koalicija in opozicija našli skupni jezik. Obljublja, da bodo zakonski predlogi usklajeni s pravnim redom. “Kot pravnico me bodo težko peljali na led,” zatrjuje.

Nova predsednica državnega zbora napoveduje, da se bo zavzemala za spoštovanje pravne države, ustavnosti, zakonitosti in človekovih pravic ter dvig ravni komuniciranja v parlamentu. Zatrjuje, da zna svoje svetovnonazorsko kot tudi politično prepričanje “pustiti pred vrati” in bo zato kot prva med enakimi prisluhnila vsem poslancem.

Tudi sicer si želi, da bi koalicija in opozicija v novem sklicu parlamenta našli skupen jezik, a se zaveda, da je to dolgotrajen proces. Poslanci bi se morali zavedati, da funkcije zasedajo zaradi ljudi, in ne zato, da v parlamentu “uprizarjajo resničnostne šove”, meni. Prepričana je, da mora biti DZ prvi, ki bo pametnemu, strpnemu in vsebinskemu diskurzu dal sliko, ki jo morajo videti tudi državljani.

Napoveduje, da bo poskušala s pozitivnim pristopom vplivati na vse, da se bodo začeli obnašati svoji funkciji primerno. “In če se ne bodo obnašali svoji funkciji primerno, bodo to zaznali,” pravi.

Zagovarja sankcioniranje poslancev, ki s svojo odsotnostjo spravijo DZ v položaj, ko ne spoštuje lastnih zakonov. “To je bizarno!” poudarja. Kritična je tudi do poslanskih prestopov, v katerih do neke mere vidi izdajo volivcev.

Predsedniku DZ sicer pri delu pomagajo največ trije podpredsedniki. Klakočar Zupančičeva poudarja, da ne more posegati v avtonomijo podpredsednikov, medtem ko vodijo parlamentarne postopke, a verjame, da bo s svojim zgledom skrbela za usklajeno delovanje med podpredsedniki DZ.

Spremembam poslovnika DZ je naklonjena z vidika poenostavljanja postopkov, a ne da ti izgubljajo na transparentnosti. Pozdravlja spremembe, kot so denimo glasovanje na daljavo, ki ga je DZ uvedel v času epidemije covida-19. S psihološkega vidika se ji zdi fizična prisotnost v parlamentu sicer pomembna, a ne vidi razloga, da nekdo, ki ima zlomljeno nogo ali pa je na porodniškem dopustu, ne bi mogel glasovati od doma.

DZ mora biti odprt in transparenten, zato se bodo trudili, da bodo lahko novinarji opravljali svoje poslanstvo “in to je nadzor nad našim delom,” pravi.

Funkcijo varuhinje pravnega reda bo izvajala “z nenehnim opozarjanjem”, v kolikor vlada ne bo spoštovala volje zakonodajalca ali bo ignorirala pozive in priporočila delovnih teles. Predvideva, da bo imela bodoča vlada “že v sebi vgrajene zavore in se bo zavedala tega, da so veje oblasti med sabo v prirednem in ne podrednem razmerju”.

Da vlada ob morebitni novi zdravstveni ali varnostni krizi ne bo zaobšla DZ, je po njenem mnenju ključna učinkovita in odprta komunikacija med njima. Ob tem poudarja, da se zaveda izrednosti razmer, ki se lahko pojavijo ob izbruhu epidemije. “Že nekaj časa smo v epidemičnih razmerah, zato je sklicevanje na to, da se DZ zaobide zaradi predolgih postopkov, neumnost,” meni.

Zagotavlja, da bo postopke v DZ poskušala v okviru svojih pristojnosti voditi čim bolj učinkovito. “Če bom sama zaznala, da so nekje nepotrebne postopkovne ovire, zaradi katerih zadeve stojijo, bom poskušala te ovire odpraviti,” pravi.

Dejstvo, da se je v prejšnjem mandatu pojavila potreba po sedmih parlamentarnih preiskovalnih komisijah, Klakočar Zupančičeva označuje kot “grozljivo”. V prihodnje pričakuje, da bo število preiskovalnih komisij manjše, DZ pa bo z njihovim ustanavljanjem opravljal svoje nadzorno vlogo.

Po njeni oceni bi morala svoje delo med drugim nadaljevati preiskovalna komisija, ki preiskuje domnevno politično vmešavanje v delo policije. Policija je namreč represivni organ, ki lahko tudi fizično ukrepa zoper posameznike, zato kot nedopustno označuje vmešavanje v kadrovanje, delo policistov in posamezne kazenske postopke. “Mislim, da smo to videli v prejšnjem stoletju v 30. letih v eni severnejši državi in tako se je rodil, oprostite, gestapo,” je kritična.

V prejšnjem mandatu koalicija mestoma ni upoštevala mnenj zakonodajno-pravne službe DZ, zato bo skrbela, da bodo sprejeti zakoni v skladu s pravnim redom. “Kot pravnico me bodo težko peljali na led,” poudarja. Lahko se zgodi, da DZ sprejme kakšen zakon, katerega določba pade na ustavnem sodišču, a zagotavlja, da se to ne bo dogajalo namenoma. “Upam, da se koalicija ne bo norčevala iz pravne države in upam, da se sčasoma tudi opozicija ne bo norčevala iz pravne države,” pravi.

Prvo potezo SDS in NSi v novem sklicu DZ, ki so takoj po potrditvi poslanskih mandatov v parlamentarni postopek vložili več predlogov zakonov, vidi kot nagajanje. A zatrjuje, da se bodo v bodoči koaliciji s takšnimi potezami uspešno spopadli.

Manever SDS, ki je na prvi izredni seji vložila predloga za razpis posvetovalnih referendumov o zakonu o vladi in zakonu o RTV, jih po njenih besedah ni presenetil. Pričakovali so uporabo vseh možnih vzvodov, ki bodo nastajajočo koalicijo že takoj rušili in podaljševali “agonijo” trenutne vlade, pravi. “Ampak slovenski preporod se je začel in nič ga ne bo ustavilo,” zatrjuje.

Meni, da bo treba ustaviti zlorabo pravnih institutov, saj da gre za manevre, ki hromijo delovanje države. Kot prva med enakimi napoveduje, da bodo kot zakonodajno telo transparentno, ustavno in zakonito poskusili spremeniti pravne okvirje.

Ustavno večino za izvedbo posameznih projektov bo, kot kaže, lažje iskati pri NSi, ocenjuje. “To mora biti nekdo, ki ni že ‘per se’ sovražen do političnih nasprotnikov,” pravi. Upajo pa na zdravo pamet poslancev in njihovo željo delati dobro za državo in ljudi.

Državni svet (DS) težko primerja z dvodomnim parlamentom večjih držav. Preden se izreče o tem, ali je za njegovo ukinitev, bi rada videla, kako res deluje. Meni, da bi lahko rešitev našli v tem, da bi DS lahko dal veto tudi samo na določeno določbo zakona in ne na cel zakon. “Tudi ustavno sodišče razveljavi samo neko določbo, ne pa celega zakona,” pravi. Pri pripravi zakonov si želi sodelovanja vseh deležnikov, “da bo zakon, tako kot je pripravljen, v praksi tudi zaživel”.

Ob izvolitvi je bila deležna seksističnih opazk zaradi rdečih čevljev, ki jih je nosila

V podporo Klakočar Zupančičevi so rdeče čevlje obule tudi parlamentarke na izredni seji DZ. “Vesela sem, da so rdeči čevlji postali znak upora proti skrajnemu šovinizmu, ker vidim, da ljudje tega nočejo,” pravi in dodaja, da bomo rdeče čevlje na njej še večkrat videli. Na opazke opozicije glede njenega videza pa se je odzvala z besedami: “Če ne znaš uloviti bumeranga, ga raje ne meči, ker te lahko zadane.”

vir: sta

Uredništvo

See author's posts