Premier Robert Golob je “v želji po sodelovanju in oblikovanju celovitih rešitev za obvladovanje draginje in zagotovitev energetske varnosti države” za ponedeljek sklical drugi delovni posvet, na katerega je vnovič povabil predsednike strank in vodje poslanskih skupin v DZ, ekonomske strokovnjake ter predstavnike energetskih podjetij.

Prvi posvet, s katerim je bil predsednik vlade takrat zelo zadovoljen, je bil 20. julija. Med političnimi strankami po Golobovih tedanjih besedah praktično ni bilo razhajanj glede tega, kako ukrepati, za konec avgusta pa je napovedal novo srečanje.

Vlada je sicer v zvezi z izzivi na področju energetike sprejela že več ukrepov, napovedano je tudi posredovanje v zvezi s prehransko oz. splošno draginjo.

Od 21. junija so tako na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest po državi po nekaj manj kot dveh letih cenovne liberalizacije spet regulirane cene 95-oktanskega bencina in dizla.

Julija se je ministrska ekipa odločila za omejitev cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev, torej bolnišnice, zdravstvene zavode, domove za starejše občane idr. Ta regulacija začenja veljati s 1. septembrom in bo veljala eno leto.

Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ali bo država v primeru plina prišla naproti trgovcem s subvencioniranjem razlike do regulirane cene, pri čemer izstop Komunalnega podjetja Velenje s trga ta teden kaže na to, kako velik izziv bo regulacija predvsem za manjše ponudnike. 

DZ je na predlog vlade ta teden sprejel tudi začasno znižanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z 22 na 9,5 odstotka na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje. Ta ukrep, ki dopolnjuje regulacijo cen, bo v veljavi od 1. septembra do konca maja prihodnje leto. Do nadaljnjega je podaljšan tudi ukrep za 50 odstotkov znižanih trošarin na bencin, dizel, kurilno olje, plin in elektriko, pri elektriki bo s 1. septembrom za 50 odstotkov znižan tudi prispevek za obnovljive vire energije.

Za naprej vlada pripravlja analizo možnosti regulacije cen še na drugih področjih. Gre za morebitno vnovično regulacijo cen kurilnega olja in omejitev cen daljinskega ogrevanja.

Vlada je pred dnevi sprejela tudi zakonska predloga, ki prinašata prvo neposredno pomoč socialno šibkim gospodinjstvom in uvodno pomoč podjetjem zaradi visoke rasti cen energije. DZ ju bo potrjeval prihodnji teden.

Država bo tako z enkratnim energetskim dodatkom v vrednosti vsaj 200 evrov pomagala približno 63.000 posameznikom in družinam, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ter okoli 13.500 invalidom.

Nekaj manj kot neposredna pomoč gospodinjstvom je vreden tudi prvi ukrep za pomoč podjetjem zaradi visokih rasti cen elektrike in plina. Do sredine marca 2023 bo namreč izplačanih za 40 milijonov evrov pomoči, država pa bo gospodarstvu pomagala s subvencioniranjem najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov, če so cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja v preteklem letu. Za prihodnje leto, ko bo draga energija za gospodarstvo še precej večja težava, vlada napoveduje dodatne ukrepe. Golob ocenjuje, da bi njihov obseg lahko dosegel do milijarde evrov.

Vlada preučuje tudi ukrepe v zvezi s prehransko draginjo. Pri soočanju z visokimi cenami hrane se je za zdaj odločila za t.i. mehko regulacijo – za spremljanje cen osnovnih živil. Golob upa, da bodo učinki vidni kmalu, že oktobra pa naj bi bilo jasno, ali so potrebni kakšni trši ukrepi. Če bo potrebno, naj bi vlada po energetskem draginjskem dodatku uvedla tudi prehranskega, Golob je ta teden omenil tudi možnost znižanja DDV za nekatera živila.

Jeseni naj bi pripravila tudi nove višine minimalnih življenjskih stroškov in na njihovi podlagi določila novo višino minimalne plače.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts