09:30, čet, 4. Jul

Slovenski didžejki zgolj v letu dni uspelo praktično nemogoče: “S solzami v očeh lahko povem, da živim svoje sanje”





V oddaji Moja zgodba smo gostili Ksenijo Filipič, znano slovensko didžejko – DJ XSENIA, ki ji je v letu dni uspelo doseči skoraj vse, kar si je želela.

Ksenija je bila zvesta obiskovalka večjih zabav s svetovno znanimi imeni. “Vedno sem bila v bližini didžejev, velikokrat sem jih prosila za kakšno glasbeno željo, čeprav danes vem, da tega didžeji ne marajo preveč. Moj partner je malo za šalo malo za res dejal, da bi lahko bila kar sam didžejka. Sprva se mi je zdela njegova ideja neizvedljiva, ker to niti ni tako enostavno, kaj šele, da bi si predstavljala, da bom uspešna in na velikih odrih.”

“Vedela sem, da če mi uspe, je to začetek moje kariere”

Sama je perfekcionistka, zato se je odločila, da ne bo samouk, ampak je najela uspešnega didžeja: “Pot bi bila drugače dolga in niti ne nujno uspešna. Z veliko dela in truda sem kmalu postala zelo angažirana didžejka. Začela sem lansko poletje, ko sem kot učiteljica imela počitnice. Vadila sem po 10 ur dnevno in že po mesecu dni sem imela prvi nastop v poznani diskoteki na Hrvaškem. To je bil zame prelomen trenutek. Vedela sem, da če mi uspe, je to začetek moje kariere. V primeru, da se v tem ne bi našla ali temu ne bi bila kos, bi lahko pomenilo konec. Še dobro, da sem bila samozavestna in verjela vase.”

“Ženska v tem poklicu je vse prej kot klasika”

In kako je biti kot ženska v takšnem poklicu? “Ženska v tem poklicu je vse prej kot klasika. To je še vedno moška domena, tudi v Sloveniji ni veliko uspešnih didžejk, sama pa sem razbila stereotip, da je lahko le moški tisti, ki je uspešen didžej. Trenutno sem morda bolj angažirana kot moji moški kolegi.” Zaveda se, da je po drugi strani zato, ker je ženska, bolj zanimiva.

“Vsak nastop je zgodba zase, za vsakega se posebej pripravim in dam vse od sebe. Manjši nastopi so velikokrat težji. Zelo zanimiv nastop, ki mi je ostal v spominu, je nastop v fitnesu ali ob zajtrku, po vzoru iz tujine. To so pri nas neke novosti, ljudje ne pridejo plesati in se zabavati, zato ima didžej težko nalogo. Najbolj uživam, ko je pred mano večtisočglava množica,” pove in doda, da ni mogoče na vsakem dogodku predvajati iste glasbe: “Prilagodim se publiki, saj sem tam za njih.”

“S solzami v očeh lahko povem, da živim svoje sanje”

Začela je nastopati na Hrvaškem, nato jo je pot hitro zanesla v Italijo, kjer je hitro napolnila naslovnice, njene glasbene sete vrtijo skoraj na vseh italijanskih radijih. “Morda sem bolj poznana v tujini, tudi na Poljskem, kjer sem sodelovala s svetovno znanimi imeni in sem bila izstreljena med zvezde. To so fantastični občutki, občutki zmagoslavja, s solzami v očeh lahko povem, da živim svoje sanje.”

“Varnostniki so bili prepričani, da sem go-go plesalka”

Za njo so številne prigode. “Ko še nisem bila tako prepoznavna, niso pričakovali ženske didžejke, ko sem se pojavila za mešalko, so bili varnostniki prepričani, da sem go-go plesalka in so me želeli postaviti na drugo pozicijo na odru,” pripoveduje. Z njo je vedno varnostnik, ki pa je žal že moral posredovati. “Nočno življenje je specifično, tukaj so prisotne droge, ki jih nikakor ne zagovarjam, veliko popitega alkohola in ljudje se včasih ne znajo kontrolirati.” 

“Oboževalci so zame najdragocenejši, ker se zavedam, da sem vedno na voljo za njih in da ne ustvarjam samo zaradi sebe. Mislim, da ljudje to čutijo in z vsakim nastopom se krog oboževalcev širi,” pove.

Veliko da nase in svoj videz: “Moda in lepotna industrija me privlačita od nekdaj. Leta 2017 sem bila nacionalna direktorica za lepotna tekmovanja v Sloveniji. To je bil vrh mojega modnega ustvarjanja, imela sem tudi butik v centru Ljubljani, vodila spletno trgovino.” Petkrat tedensko s partnerjem obiščeta fitnes, veliko pozornosti nameni zdravi hrani.

Sicer je po poklicu učiteljica in poučuje na eni izmed šol v Ljubljani. “Za vse je bilo to nekaj zanimivega, novega, tudi otrokom rada zaupam kakšno anekdoto iz nastopov. Velikokrat me prosijo, da jim pokažem kakšen nastop. Moram reči, da doživljam veliko podporo, tako od sodelavcev, staršev učencev in nasploh celotnega kolektiva. To je velikega pomena zame, v nasprotnem primeru bi bilo težko in bi morala razmišljati celo o kakšni spremembi,” prizna.

Njeni zgodbi lahko prisluhnete spodaj.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.