Kandidat za ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek je s svojo predstavitvijo prepričal odbora za gospodarstvo in za zadeve EU.

Predstavitev dosedanjega soboškega župana je kot ustrezno ocenilo 11 članov odbora za gospodarstvo in 10 članov odbora za zadeve EU, neustrezna se je zdela trem oziroma petim.

Jevšek je že v svoji uvodni predstavitvi kot prvo prioriteto izpostavil uspešen zaključek črpanja sredstev EU v večletnem finančnem obdobju 2014-2020, pri čemer verjame, da bo Slovenija do konca 2023 uspešno izkoristila vsa sredstva, ki so ji na voljo, in dokončanje postopka oblikovanja in usklajevanja temeljnih dokumentov za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2021-2027.

V zadnji fazi usklajevanja z Evropsko komisijo je sporazum o partnerstvu med Slovenijo in komisijo pri izvajanju kohezijske politike v novem obdobju, z Brusljem se usklajuje tudi program izvajanja kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Jevšek je opozoril, da časa ni veliko in da bo treba dokumente uskladiti do začetka jeseni. Zaveda se, da bo zato treba delati hitro in učinkovito. Del ekipe si je že izbral, del pa še izbira, pri čemer zagotavlja, da pri izboru glede na strokovnost in dosedanje delo. Več ni želel povedati, bo pa ekipa znana po prvi seji vlade.

Pri dokončanju podlag za izvajanje kohezijske politike v novem obdobju bo ključno tudi soglasje vzhodne in zahodne kohezijske regije. V tem smislu je eden bistvenih izzivov na poti najti rešitve za zahteve zahodne regije, kako prek povečanja nacionalnega sofinanciranja doseči višji delež sofinanciranja za slabše razvita območja sicer bolj razvite zahodne kohezijske regije, je poudaril Jevšek.

Do konca 2026 mogoče izkoristiti sredstva iz sklada za okrevanje po koronski krizi

V obdobju 2021-2027 bodo namreč projekti iz bolj razvite Zahodne Slovenije upravičeni do največ 40-odstotnega sofinanciranja iz sklada za regionalni razvoj in socialnega sklada, v manj razviti Vzhodni Sloveniji pa bo upravičeno sofinanciranje segalo do višine 85 odstotkov. Za kohezijski sklad bo veljala enotna 85-odstotna zgornja meja. Želja torej je, da se za manj razvite kraje na zahodu države prek sofinanciranja iz integralnih sredstev zagotovi višji delež javnega sofinanciranja razvojnih projektov.

Ministrski kandidat je ob tem opozoril, da bodo imele države za izvajanje kohezijske politike v novem obdobju zaradi zamud pri sprejemanju temeljnih dokumentov na voljo manj časa kot v iztekajoči se finančni perspektivi. Namesto devet let jih bo tako na voljo sedem.

Bo pa do konca 2026 mogoče izkoristiti sredstva iz sklada za okrevanje po koronski krizi. Jevšek napoveduje nujne popravke nacionalnega načrta za okrevanje, da bo Slovenija izkoristila vsa razpoložljiva sredstva, tudi celoten potencial povratnih sredstev, torej posojil iz finančnega mehanizma za okrevanje, v okviru katerega se v imenu članic EU zadolžuje Evropska komisija in nato denar posoja državam.

Slovenija je iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, za financiranje programov in projektov iz nacionalnega načrta predvidela 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega je 1,8 milijarde nepovratnih sredstev, 705 milijonov evrov pa posojil. Teh bi lahko črpala do 3,2 milijarde evrov, čas za morebitne spremembe načrta pa je do konca avgusta 2023.

Kako pospešiti postopke?

Jevšek bolj natančen glede vsebinskih popravkov načrta, kar je sicer tudi zapisano v koalicijski pogodbi, ni bil. Rekel je, da je treba načrt pregledati in ga prilagoditi novim okoliščinam in potrebam za zagotovitev dolgoročne rasti in naslovitev izzivov zelenega in digitalnega prehoda. V pripravo sprememb je treba po njegovih besedah vključiti gospodarstvo, univerze, lokalne skupnosti in civilno družbo, da bi skupaj našli projekte in programe za modernizacijo slovenskega razvojnega modela.

Omenjal je tudi poenostavitev in poenotenje postopkov za črpanje kohezijskih sredstev, kar da je sicer težava več članic EU. Nekaj poenostavitev izvajanja na ravni EU je že bilo sprejetih, a tudi obstoječe predpise se da po Jevškovem prepričanju izvajati bolj hitro in učinkovito, če so ljudje sposobni, motivirani in samozavestni.

Lahko bi na primer poenotili obrazce, težavo vidi tudi v razpršenosti upravljanja istih kohezijskih mehanizmov med različna ministrstva, s čimer se izgubljata čas in energija, uporabniki, na primer občine, pa lahko zaradi zamud padejo v težave. Dobro bi bilo zato pogledati, kako bi lahko nekatere mehanizme združili na enem mestu.

Ob tem, kako pospešiti postopke, se je Jevšek dotaknil tudi vprašanja, kako po drugi strani zagotoviti kakovostne projekte. Kot pravi, je nujno, da je jasno, kaj želi prijavitelj s projektom doseči, ti cilji pa morajo biti skladni s cilji kohezijske politike na ravni EU. Če bomo vedeli, kaj želimo s projekti doseči, bodo vse odločitve bistveno lažje, je zatrdil in dodal, da so na evropski ravni bistveno bolje sprejeti regijski projekti, kjer je izpostavljen vidik sodelovanja.

Glede projekta uvedbe pokrajin je ocenil, da je to proces za vsaj dve stabilni vladi

Glede želja po decentralizaciji države tudi s selitvami ministrstev ali njihovih delov ven iz Ljubljane, je Jevšek dejal, da bo sedež njegovega resorja, ostal v Ljubljani, saj je to bolje za nujno usklajevanje z ostalimi ministrstvi, a sedež kateregakoli ministrstva je po njegovem prepričanju med ljudmi. “Pomembno je, da se operativni del ministrstva čim bolj približa uporabnikom, problemi povezani s kohezijo in regionalnim razvojem se namreč od bližje bolje vidijo kot iz centra,” je prepričan. To želi doseči tudi z dodatnimi organizacijskimi spremembami.

Jevšek bo po uveljavitvi sprememb zakona o vladi, ki jih predlagajo v bodoči vladni koaliciji, a so jih začasno zablokirali v stranki SDS, postal minister za kohezijo in regionalni razvoj. Veliko vprašanj članov odborov se je danes tako dotikalo teme regionalizacije in regionalnega razvoja.

Dosedanji župan Murske Sobote je med drugim ocenil, da je treba namesto skladnega pospešiti trajnostni razvoj Slovenije, zagotoviti razvojna sredstva za regije zunaj kohezijskega okvira, razviti nove finančne mehanizme za razvoj regij in prenesti večje pristojnosti na regije za finančne spodbude. Omenil je tudi nove pristope pri zmanjševanju regionalnih razlik ter vpeljavo dveh načel v politiko regionalnega razvoja – načelo subsidiarnosti in načelo, da v primeru, ko država občinam naloži naloge, da za to zagotovi ustrezna sredstva.

Glede projekta uvedbe pokrajin je ocenil, da je to proces za vsaj dve stabilni vladi. Vseeno pa se mu ne zdi zaman vse delo, ki je bilo v projekt vloženo do zdaj – to je več deset vsebinskih in finančnih gradiv. Si je pa za te zahtevne spremembe treba vzeti čas in jih temeljito premisliti ter uskladiti z lokalnimi skupnostmi, je ugotavljal.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts