Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je po srečanju s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robertom Šumijem dejala, da si obe instituciji želita, da bi integriteta v Sloveniji postala standard in ne nadstandard, “kot imamo danes velikokrat občutek”. Šumi je dodal, da si to naša družba zasluži. Želita si tvornega sodelovanja.

Predsednik KPK je danes predsednici DZ predal poročilo KPK za lansko leto. Dogovorila sta se, da bodo imeli njuni kabineti redne stike.

Ob tem je Klakočar Zupančičeva dejala, da KPK ni le institucija, ki bi morala biti prisotna samo v državah, kjer je korupcija velik problem. “Pa ne bom rekla, da korupcija ni velik problem pri nas. Je,” pravi predsednica DZ.

Klakočar Zupančičeva je dejala, da si želi, da bi se povečal pomen KPK, da bi dobila spoštovanje, ki si ga zasluži in da bi njena sporočila slišali vsi funkcionarji, ki morajo delati na svoji integriteti. “Najbolje bi bilo, da bi to integriteto imeli že vgrajeno v sebi,” je dejala.

Ko bodo funkcionarji dosegli visok standard integritete, bo tudi ljudstvo zaupalo vanje in v državo, pravi Klakočar Zupančičeva. V DZ si želi politike, poslance in poslanke z integriteto, “ki ne bo podvržena morebitnim koruptivnim vplivom”.

Šumi se sodelovanja veseli, hkrati pa je naštel izzive, ki so povezani s krepitvijo integritete. Pri tem si želi, da se naredi korak naprej pri razumevanju instituta nasprotja interesov, ki “pomeni samo korak do korupcije”. Posebno pozornost je po njegovem mnenju treba posvetiti kadrovanju v družbah v državni lasti in na področju lobiranja, “ker v bistvu je to demokratični institut, ki ni najbolje razumljen”. Veliko izzivov pa je tudi na področju prijave premoženja in transparentnosti.

DZ po njegovem mnenju predstavlja ključno institucijo v naši družbi, ki z vidika sprejemanja odločitev, kot zgledovanja od zgoraj navzdol, “kaže slovenski družbi, kako je treba vzdrževati nivo komunikacije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države, demokratičnih institutov in nenazadnje neodvisnih, samostojnih institucij, ki so regulatorji v neki družbi, kot je tudi KPK,” pravi Šumi.

Na področju nezdružljivosti funkcij si želi, da bi se postopek poenotil na enem mestu, da se ve, kdo je za neko odločanje pristojen. “Mi si želimo, da ko je zadeva pravnomočna in ko je jasno ugotovljeno, da je nekdo v nezdružljivosti, da premore toliko lastne drže, integritete in tudi temu potem pritrdi,” pravi Šumi. Klakočar Zupančičeva je dodala, da si želi, da ko se pravnomočno ugotovi nezdružljivost funkcije, “da se premore toliko politične kulture, da se pač sprejme ustrezno odločitev”.

Tudi v DZ namreč prihaja do nezdružljivosti funkcij, priporočil KPK pa nekateri ne upoštevajo. Tak je primer poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha, ki ga je KPK na to opozorila že v prejšnjem mandatu. Vendar je Šumi danes pojasnil, da z novim mandatom začnejo roki za odpravo nezdružljivosti teči na novo.

Glede upoštevanja izdanih mnenj KPK Šumi pravi, da je rezultat “na žalost bolj skromen”. “V zadnjem obdobju ne naše ugotovitve, ki so bile pravnomočne, ne naša priporočila niso bila upoštevana z dovolj veliko mero skrbnosti in resnostjo, ki bi se pričakovala v razviti demokratični družbi,” je zaključil.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts