Nekdanji profesionalni nogometaš Jaka Jakopič je preživel raka – Hodgkinov limfom. Bil je prvi profesionalni športnik v Sloveniji, ki se je po zdravljenju vrnil na zelenice.

“Beseda rak zelo dobro opiše moškega. Čvrsti oklep in mehka notranjost”

Statistike kažejo, da precej pogosto zbolijo in umrejo moški. Jako smo povprašali, zakaj meni, da je tako. “Meni se zdi, da so statistike realne, če pogledamo ženski in moški karakter, ki je bistveno drugačen. Beseda rak zelo dobro opiše moškega. Čvrsti oklep in mehka notranjost. Tu se začne vse, ker moški pridemo prepozno k zdravniku. Ta naš mačizem ven udari takrat, a v bistvu pokažemo strah, ker nočemo ob določenih simptomih k zdravniku, iščemo izgovore, med tem, ko ženske greste takoj, večkrat, bolj pogosto se pregledujete. Moškim je pa bolj pomemben servis avta, menjava gum, kot pa lastno zdravje.”

“Jaz pravim, da ful dober avto težko kakšen bolnik oz. nezdrav moški vozi. Ta umrljivost je problem tega, da je prepozno odkrita diagnoza rak in je tudi zdravljenje težje in manj uspešno.”

Ko slišimo rak, velikokrat pomislimo na smrt, čeprav je vse več tistih, ki ozdravijo. “To so stereotipi, ki so ostali iz preteklosti. Če spet primerjam z avtomobili, kako je avtomobilska industrija napredovala, je z veliko večjo potenco napredovala medicina, zdravljenje, diagnostika. Rakov je bistveno več, ker je diagnostika toliko boljša, ker se toliko prej odkrije stanje. Pa tudi zdravljenja so učinkovitejša, zdravniki se med seboj bolj povezujejo in najdejo hitrejše rešitve za tip raka, bolezen. Strah pa ostaja, ker je …  neznanje, nepoznavanje in stigma, ki je ostala iz preteklosti. Z gotovostjo trdim, da ob zgodnjem odkritju raka je visoka možnost preživetja in normalnega življenja naprej, kar sem jaz živ dokaz.”

Punca mu je zagrozila, da ga bo zapustila, če ne obišče zdravnika

Sam je zbolel precej mlad, njegova žena je bila tista, ki ga je prepričala, da obišče zdravnika. “Igral sem profesionalni nogomet, treniral normalno, se od 7 leta podredil nogometu, se zavedal, da se bom odrekel določenim stvarem v življenju. Poznih izhodov ni bilo. Nisem pil, nisem kadil, saj sem vedel, da bom zmanjšal možnost napredka in uničil to, kar so mi treningi dali. Bil sem primer zdravega moškega, a vseeno so bili simptomi, a takšni, ki si jih lahko razlagaš na različne načine. In jaz sem si jih, dokler ni punca zaropotala in rekla, naj pokažem bule, za katere sem mislil, da so posledica prehlada, povečane bezgavke na prsih pa, da je bula od udarca, ki sem ga dobil na tekmi, čeprav se ga nisem spomnil. Ponoči sem se potil pa sem pripisoval ženi, da je preveč zakurila. Srbela me je koža, a pol kluba je srbela koža, saj smo opremo prali v klubu in so se praški menjali. Zmeraj iščeš izgovore, normalne razlage, čas pa beži.”

“Kot moškemu mi je bilo sram kazati bule. Šel sem k zdravniku, ker so bile bezgavke toliko povečane, da je motilo moj sluh. Imel sem občutek pritiska v ušesih, kot če si v avionu. Motilo me je predvsem na treningu. Soigralci so rekli, naj grem k zdravniku, ker imam zagotovo ušesno maslo. Zato sem šel k zdravnici, da mi odstranijo maslo. A od zadaj se imel ženin glas, “če ne boš pokazal bul, te bom zapustila”. Pogledala je in rekla, da masla ni, mislil sem si, da ni nič. Ko sem pa pokazal še bule, je pa takoj rekla, da je povezano in dobil sem napotnico za onkološki inštitut. Po tednu dni sem že bil na punkciji,” je povedal Jaka.

“Ko sem prišel k zdravniku, sem imel tretji stadij raka, 13 metastaz med rebri in pljuči, potrebna je bila kemoterapija in obsevanje. 15 kemoterapij in 32 obsevanj, da sem se lahko potem spet počutil zdravega,” je opisal. Prvo kemoterapijo je prejel na svoj rojstni dan.

“Naredil mi je klik: ne bom več igral nogometa, sedaj imam novo tekmo, nov izziv”

“Hitro se je začelo odvijati, vse preiskave in prejel sem diagnozo. Ukvarjaš se z nogometom, s tem, da boš uspel, da boš boljši. Življenja brez nogometa ni, vse je bilo načrtovano, študij, treningi. Vse sem podredil nogometu in življenja brez njega si nisem predstavljal. Ko je zdravnica rekla, da sumijo na Hodgkinov limfom, sem si rekel, samo da ni rak, a je nato moji mami razložila, da gre za raka na bezgavkah,” je povedal in dodal: “Naredil mi je klik: ne bom več igral nogometa, sedaj imam novo tekmo, nov izziv. Prioritete se ti v trenutku postavijo na glavo. Glava se je takoj obrnila in fokus dala drugam. V trenutku sem pozabil na nogomet.”

“Rak mi je dal to, da sem našel smisel življenja, si postavil prioritete. Ne hlastaš po nečem, ker lahko s tem, ko veš, kaj si želiš, najdeš smisel življenja. V manjših stvareh.”

“Ni treba, da se boš vozil v dobrih avtih. Na koncu, ko pristaneš na onkološkem inštitutu, so vsi avti parkirani zunaj in noter smo vsi v istih pižamah. Zavedaš se, da je najpomembnejše tvoje življenje, da si najpomembnejši ti. Tvoj svet. Nogomet se lahko igra tudi brez mene, so veliko boljši igralci od mene. Tako je v vsaki stvari, poslu. Vedno so slabši, boljši, pomemben je tvoj pogled na življenje. Seveda ni to tako enostavno, a podajati to misel naprej, je pomembno,” je opisal.

V želji po družini so mu zamrznili seme

Zdravljenje lahko vpliva tudi na neplodnost, zato so Jaki predlagali, da zamrznejo njegova semena. To je tudi storil. “Od suma diagnoze do začetka zdravljenja je bilo mesec dni, takrat si moral opraviti vse preiskave, da so lahko določili proces zdravljenja. V tistem delu so me pozabili opomniti, da moram dati seme, saj obstaja 50 odstotkov, da bom neploden. Pri 24 letih sem se tega najbolj ustrašil,” je pripovedoval. “To čakanje, a bodo lahko shranili seme … naredijo takšne slamčice in te slamčice nato shranijo. Meni je uspelo, imel sem jih 13. K sreči pa jih nisem potreboval. Po petih letih sem naredil test plodnosti in sem imel še boljše rezultate kot med boleznijo.” Danes je srečen očka trem čudovitim puncam.

Velika spodbuda NK Domžale: “Dali so mi ogromno”

Takrat, ko je zbolel, je igral v NK Domžale. “Vsi so bili v šoku. Potekla mi je pogodba. Takrat sta me moj kapetan, ki je kasneje postal športni direktor, ter predsednik kluba poklicala in mi rekla, da ne vesta, kako bi mi potrebovala, saj ne vesta, če bom še kdaj igral. Predlagala sta mi, da mi data še pogodbo za eno leto. S tem sta mi olajšala finančno varnost tisto leto zdravljenja in to mi je zelo pomagalo. Še danes sem hvaležen Domžalam. So moj klub. Ta gesta mi je potrebovala ogromno. Po zdravljenju sem se začel vračati na treninge, vrnili so se v 2. ligo, ista ekipa je postala državni prvak.” 

Celotni zgodbi lahko prisluhnite TUKAJ.

Uredništvo

See author's posts