(R)evolucija gostinstva: Ne samo z michellinovimi zvezdami, ampak predvsem s tradicijo, kulturnim izročilom in zadovoljenimi brbončicami
Danes se na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem odvija prva konferenca gastronomije in turizma, na kateri iščejo odgovore, kaj prinaša revolucija oziroma evolucija gostinstva.
(R)evolucija v gastronomiji in turizmu namreč v sedanjem času odpira vrsto vprašanj in išče odgovore na področju rokovanja z gosti, kaj bo jutri na krožniku, kakšna je postrežba pijače, s poudarkom postrežbe vode in lokalnih vin, ustvarjanje privlačnih lokalnih jedilnikov, prehranski odpadki in kako ohraniti kadre ter pritegniti sveže ideje, ljudi in sodelovati. Torej ne samo, kakšni so gostinski delavci do svojih gostov, ki iščejo inovativnost, ustvarjalnost, domačnost, izvirnost, ampak tudi reševanje težav, ki jih imajo gostinci, izzivi, kako ohraniti kadre, kako jih na novo pridobiti in poskrbeti za kakovost storitev.
Na sami konferenci je moderator Miha Bratec, višji predavatelj predavatelj na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem. Njegovi gostje so Matevž Frangež, državni sekretar pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport za področje turizma, Manca Grbič, Gostilna Vernik iz Ruš, Aleš Budja, gostišče Pri Karlu iz Maribora, Emil Juvan, izredni profesor na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem, Mojca Polak iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, Gašper Puhan, Galerija okusov, Janja Viher, predsednica sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Maribor, ter Borut Cvetkovič iz Radgonskih goric.
Z Michellinom se je ustvarilo zvezde, poskrbeti je treba tudi za domačnost, tradicijo
Višji predavatelj na Fakulteti za Turistične študije Turistica, Univerza na Primorskem, Miha Bratec nam je izpostavil, da se lahko privabi gostje z inovativnostjo, ustvarjalnostjo, kakovostjo. Vsaka regija v Sloveniji je zelo specifična, še posebej v gastronomiji. Tako se na Štajerskem čuti vpliv avstro-ogrske, na Primorskem pa italijanski vpliv. In prav vsa ta bogatost, pestrost delata Slovenijo še bolj zanimivo. Meni, da se lahko vsi drug od drugega marsikaj naučijo, predvsem pa, da se je treba potruditi in preseči regionalne borbe. Izpostavil je, da je treba dvigniti kakovost na ravni celotne Slovenije. Tudi to, da se je z Michellinom ustvarilo vrhunske zvezde, “zdaj pa je treba, da vsi skupaj zavihamo rokave in urediti to, kar je pod tem. Se pravi: dobro, pristno, trajnostno, lokalno kulinariko. Ker to je tisto, kar bo gost, ki pride zaradi michelinke, hotel jesti drugi, tretji in četrti večer. Nekih sedemhodnih degustacijskih menijev s cenami od sto do dvesto evrov pač človek ne je vsak dan, tudi tisti, ki ima neomejeno količino denarja”. Ob tem je izpostavil: “Mi moramo nahraniti gosta dobro in tako, da mu predajamo svojo tradicijo in svojo kulturno izročilo naprej in hkrati tudi brbončice zadovoljimo.”
Prestolnica kulinarike sredi konkurenčne regije
Maribor je prestolnica kulinarike, je spomnila Mojca Polak iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. A zavedati se je treba, da je Maribor v zelo konkurenčni regiji. Ne samo znotraj Štajerske, ampak v bližini Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Vse te države imajo zelo inovativno gostoljubnost in zato je toliko bolj pomembno biti inovativen. A čuti se kriza kadrov, ki jo iz dneva v dan močno čutimo, pravi Polakova. In kje vidi sama inovativnost in krepitev samozavesti slovenskih gostincev, da ne bodo mislili, tako kot včasih gostje mislijo, da je čez mejo boljše? “Meni se zdi predvsem pomembno, da postanemo ponosni na svoje kulinarične atribute, da se zavedamo dejstva, da je danes za doživetje predvsem pomembna filozofija “Manj je več”. Tudi tako, da vemo, da smo del avstro-ogrske kulinarične ponudbe, a da imamo tudi balkanski del, ki je po njenih besedah ravno prav eksotičen, da nas dela drugačne.
Butičnost, domačnost in domača hrana
Aleš Budja iz gostišča Pri Karlu v Mariboru vidi inovativnost in domačnost, pristnost kot velik potencial. Jedi, ki sta jih prej delala dedek in babica, so bile domače jedi v gostišču Budja, ki se je pred časom preimenovalo v gostišče Pri Karlu. In prav te jedi zdaj na nek moderen način tu spet ponujajo. In zato poudarja inovativnost, ki se odraža z butičnostjo, domačnostjo z domačo zgodbo in domačo hrano.
Povezovanje vseh akterjev v skupno zgodbo
Na Sekciji za gostinstvo in turizem pri mariborski obrtno-podjetniški zbornici želijo povezati vse akterje, pravi Janja Viher, predsednica te sekcije, “zaradi tega, ker imamo znanje, izkušnje, imamo odlične ponudnike. Včasih pa se nam zdi, da se nekje izgubimo na tej poti. Ponudniki iščejo tisto, kar je, nekaj unikatnega v naši regiji.” Na konferenci tako govorijo o izzivih s kadri, davčno zakonodajo v gostinstvu, investicije, kam naprej, kateri so integralni turistični produkti, slediti strategiji destinacije, poslovnim načrtom itd.
Poklic, v katerem se da z dobro voljo in strokovnostjo marsikaj narediti
Mirjana Ivanuša Bezjak, predavateljica na VSŠGT Maribor in urednica knjige “Gostoljubnost slovenskih turističnih delavcev v in po času korona krize, pa nam je izpostavila, da se vse začne pri gostoljubnosti, srčnosti in pozitivnem odnosu do gosta. “Z dobro voljo in strokovnostjo se da marsikaj narediti,” je poudarila in dodala, da je pomembno, da bodočim dijakom in študentom približajo gostinske, turistične poklice.
