Selnica ob Dravi

V okviru 17. Praznika jabolk, ki bo potekal v Občini Selnica ob Dravi od petka, 27.9.2013 do nedelje, 29.9.2013 bo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor, potekala okrogla miza na temo Trženje pridelkov s kmetij.

Okrogla miza bo potekala v petek, 27. 09. 2013 ob 18. uri v konferenčni dvorani Občine Selnica ob Dravi.

Več o »Trženje pridelkov s kmetij na območju Občine Selnica ob Dravi in širše«:

Dravska dolina, katere geografko je sestavni del tudi območje občine Selnica ob Dravi, je s svojo specifično lego odigrala v političnem, kulturnem in gospodarskem pogledu pomembno vlogo. Viri v kmetijstvu in kmetijski pridelki so bili zanimivi že šentpavelskim oblastnikom iz 13. stoletja. Razvojni mejnik zadnjega obdobja predstavlja izgradnja obdravske železnice Maribor-Dravograd-Celovec. Območje občine leži v obmejnem pasu z republiko Avstrijo. Zaredi pogojev pridelave spada k območjem s težjimi pridelovalnimi pogoji. V njih veljajo še dodatni pogoji pridelave, ki jih narekujejo pravila Natura 2000 in vodovarstveno območje Selniška dobrava.

Po hitrem zmanjšanju industrijske moči, ki mu je sledil tudi upad intenzivnosti pridelave v kmetijstvu in gozdarstvu, ugotavljamo, da območje še vedno razpolaga s številnimi naravnimi potenciali. Ti predstavljajo priložnost za nadaljnji razvoj dravske doline in občine Selnica ob Dravi. Območje ima vse danosti, da izkoristi razvojni potencial na kmetijah z živinorejsko proizvodnjo (prireja mleka, mesa in drugih živalskih proizvodov od govedi, perutnine in drobnice); sadjarstvu; gozdarstvu (predelava lesa in lesna biomasa); razvijanju turizma na podeželju; socialnem podjetništvu in prav gotovo tudi nekmetijskih dejavnosti.
Ekonomsko učinkovitost lahko zaradi pogojev pridelave dosežemo le z dodano vrednostjo, in sicer tako, da vse primarne produkte predelamo v višjo vrednostno obliko. Pri tem pa je vsekakor pomembno povezovanje v proizvodno interesne zadruge, predelovalne obrate, lokalne tržnice in skupne trgovine na podeželju. Omenjeni viri omogočajo tudi nova zelena delovna mesta.

Razvoj podeželja bo dosežen le ob aktivni vlogi lokalnih skupnosti in regije. Vse bolj so pomembni skupni projekti širšega prostora. Tu imajo mesto vlaganja v primarno infrastrukturo, programi za dvig samooskrbe, poudarek na trajnostnih projektih razvoja obmejnega območja.

Trženje je ena od pomembnih dejavnosti, ki terja od proizvajalca, da razvija kvaliteten pridelek ali storitev na podlagi potreb ciljnega trga. Najpomembneje je, da se prisluhne ljudem in da se prepoznajo njihove dejanske potrebe. V trenutnih kriznih ekonomskih razmerah so se kupne navade precej spremenile. K nakupu kupec pristopi s tehtnim premislekom, zlasti išče ravnotežje med prodajno ceno in kvaliteto pridelka. Trženje je zaporedje aktivnosti analize proizvajalčevega položaja na trgu in konkurence, definiranje cenovne politike, določitev neposrednih ali posrednih prodajnih poti in promocija. Za uspešno prodajo, kot ekonomski učinek kmetije, moramo primarni proizvodnji dodati dodano vrednost.
V prireji mleka in mesa se mora ta odraziti v direktni prodaji, kratkih verigah oskrbe, lokalnih tržnicah, skupnih trgovinah na podeželju in povečani direktni prodaji /znan kupec/ na domu. Med proizvodnimi panogami ima glede na ekološke pogoje prednost sadjarska proizvodnja z dodelavo in predelavo ter dodano višjo vrednostjo.
Na področju izrabe lesne biomase moramo dodano vrednost iskati v predelavi lesa, v pol in končnih izdelkih v gradbeništvu, pohištveni industriji in uporabi manjvrednega lesa v energetski samooskrbi z biomaso. Razvojne priložnosti odpiranja novih delovnih mest temeljijo na vzpostavitvi socialnih biomasnih centrov, katerega ustanovitvi smo bili priča danes v Selnici.

Na področju turizma ima območje neizkoriščeno naravno in kulturno dediščino, kjer so še velike možnosti. Priložnost je na področju trženja lokalno prepoznavnih vsebin, katerih osnova je reka Drava, Kozjak, Sv. Duh na Ostrem Vrhu… Območje razpolaga z možnostmi razvoja pohodniškega, izletniškega, stacionarnega, doživljajskega in lovskega turizma. Razvoj moramo graditi na virih kulturne in kulinarične dediščine, naravnih in zgodovinskih znamenitosti, vloge obmejnih krajev in pestrosti pokrajine. Zgledni primer dobre prakse je sosednja Avstrija, s katero skupaj sestavljamo obmejno območje. K omenjenim razvojnim možnostim bo moralo dodati svoj odziv tudi podeželje in kmetje s svojo organiziranostjo in inovativnostjo v nove tržne usmeritve, ki jih narekujeta trg in kupec. Spoznanje je, da je kmetovanje trajnostna vrednota, ki ga moramo ohraniti in razvijati. Pri tem pa ima svojo pomembno vlogo tako lokalna skupnost kot aktivna kmetijska politika, ki morata zagotoviti storitve in pogoje, ki prispevajo h kakovosti življenja in dela občanov ter organizacij z zadovoljevanjem njihovih potreb glede na dane vire.