Slovenska policija se bo v prihodnjih letih morala soočiti z izzivom reševanja kadrovske problematike, opozarjajo policijski sindikati. Že zdaj se nekateri policisti vozijo na delovno mesto tudi 150 kilometrov daleč. Povprečna starost policista pa je vsako leto višja za štiri mesece in pol, kažejo podatki Generalne policijske uprave (GPU).

Policija bi za nadomeščanje policistov, ki se upokojujejo ali iz kakšnih drugih razlogov prenehajo z delom v policiji, letno potrebovala preko 150 novih policistov. Od leta 2019 z novimi zaposlitvami sicer dohajajo kadrovski odliv, a še vedno ne dosegajo odliva iz let pred tem.

Zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf) se je namreč povečalo upokojevanje, hkrati pa zaradi varčevalnih ukrepov niso smeli zaposlovati, so za STA povedali na GPU. Posledice teh odločitev je v policiji čutiti še danes, je za STA potrdil tudi predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Kristjan Mlekuš.

Še pred varčevanjem z Zujfom je leta 2006 padla tudi odločitev, da bosta notranje ministrstvo in policija prvenstveno zaposlovala t. i. nadzornike državne meje, ki so bili potrebni za vstop Slovenije v schengensko območje. Pri tem se je povsem zanemarilo nadomeščanje kadra na splošnih policijskih postajah, dodatno izpostavlja Mlekuš.

Pred tema “dvema napakama” je letno v sistem prihajalo med 150 in 250 novih policistov. Mlekuš ocenjuje, da se razmere v zadnjih letih stabilizirajo, vendar je v kratkem času težko popraviti odločitve, ki so za celo desetletje zamrznile izobraževanje novih policistov.

Na delo se iz vzhoda države vozijo tudi do 150 kilometrov daleč

Dodaja, da se s kadrovsko problematiko soočajo tako rekoč vse policijske enote v državi, največje pomanjkanje pa beležijo splošne policijske enote, kjer je tudi največ dela. Med njimi imajo največ težav Policijske uprave v Ljubljani, Novi Gorici in Kopru, saj je tam zaradi cvetočega gospodarstva najmanj zanimanja za delo policistov. Cene nepremičnin so v teh območjih tudi pretežno povprečno višje, zato si mladi policisti težko privoščijo najem ali celo nakup stanovanja.

Tako se “vsakodnevno vozijo v službo, tudi po 150 in več kilometrov daleč, kar predstavlja napor in posega v kvaliteto prostega časa”. Največ prijav za delo namreč prihaja iz vzhodnega dela države. Ti policisti so nato razporejeni po celotni Sloveniji, izpostavlja. Slabim možnostim za ureditev zasebnega življenja v kraju službovanja Mlekuš pripisuje tudi pogoste odhode iz policije.

Kadrovski problem rešujejo s povečevanjem vpisa na policijsko akademijo

Na GPU zadnja leta sicer opažajo trend višanja števila zaposlenih, kar pripisujejo aktivni politiki zaposlovanja in promociji. Največ pa k temu prispeva povečanje števila dovoljenega vpisa na Višjo policijsko šolo (VPŠ), ki se je s 100 razpisanih mest postopno zvišalo na 300.

Mlekuš na drugi strani meni, da to ni dovolj, saj je pomembno tudi, da se prijavlja kvaliteten kader. Opozarja, da so se v preteklosti že nižali sprejemni pogoji za vstop v policijo. Na GPU so potrdili, da kar 56-odstotkov kandidatov ob letošnjem vpisu na akademijo ni opravilo fizičnega dela psihofizičnih testov, zato so jim dali možnost vnovičnega opravljanja preizkusa.

“Policija je namreč zainteresirana, da v izobraževanje za poklic policista vključi čim večje število kandidatk in kandidatov, ki bodo v prihodnje okrepili policijske vrste,” so dodali na GPU. Za sindikalista Mlekuša je to nesprejemljivo. “Dobrega policista ali policistke se ne more ‘proizvesti’ z večjim vpisom, temveč je treba sprejemati kader, ki ustreza visokim standardom,” je odločen.

“Povprečen policist” vsako leto starejši

A tudi dotok novih policistov ni dovolj, da bi ublažil slabšanje demografske slike v policiji. Povprečna starost policista je v lanskem letu znašala 43,6 let, še leta 2017 pa je bila le 41,7 leta, so sporočili iz GPU. Če bi govorili o “povprečnem policistu”, se ta torej vsako leto postara za štiri mesece in pol.

Tudi zato je reševanje kadrovske problematike v policijskih vrstah za Mlekuša izredno velik izziv za prihodnja leta, od odgovornih pričakuje tehtne in razumne ukrepe za izboljšanje stanja. Predvsem je po njegovem mnenju treba zadržati že zaposleni kader, zlasti nadzornike državne meje, ki socialno varnost trenutno iščejo izven policije.

Na kadrovsko podhranjenost v policiji opozarja tudi Andrej Kocbek iz Policijskega sindikata Slovenije (PSS). Z delodajalcem so se zato že dogovorili za sestanek, na katerem mu bodo predstavili problematiko najbolj podhranjenih policijskih uprav. Sestali naj bi se še pred koncem meseca.

GPU se zaveda, da policija dolgoročno potrebuje več kadra za učinkovito in nemoteno opravljanje svojih nalog, vendar gre za projekt naslednjih nekaj let. “V tem času bomo morali z obstoječimi kadri, ki so v policiji na voljo, in z organizacijskimi ukrepi zagotavljati nemoteno izvajanje policijskih nalog,” so odgovorili.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts