02:34, pon, 20. Maj

Predlog novele zakona o zdravniški službi za koalicijo nujen, za opozicijo posledica neizpolnjenih vladnih obljub





DZ je na včerajšnji izredni seji obravnaval predlog novele zakona o zdravniški službi, ki ga je vlada vložila v obravnavo po nujnem postopku. Predlog določa naloge, ki jih mora zdravnik izvajati v času stavke. V koaliciji ga podpirajo, v opoziciji pa so napovedali, da pri odločanju, ki bo danes v okviru glasovanj, ne bodo za.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je dejal, da želi vlada s predlogom omiliti oziroma odpraviti posledice dolgotrajne zdravniške stavke, ki se je začela 15. januarja. Zaradi nje je delovanje zdravstvenega sistema neučinkovito in negotovo, je poudaril.

Kot je dodal, pravica do stavke po ustavi ni absolutna in neomejena. Tako kot ostale človekove pravice in temeljne svoboščine je omejena s pravicami drugih. Pri tem je izpostavil zlasti ustavno varovane pravice, ki so denimo pravice do zdravstvenega varstva, do socialne varnosti in pravice invalidov. Pomen pravic, ki jih želijo zavarovati s predlogom, znatno pretehta pomen prizadete pravice stavkajočih, zato je poseg utemeljen tudi z vidika sorazmernosti, je prepričan.

Predlog določa, da mora biti zdravnik v času stavke na svojem delovnem mestu in izvajati zdravniško službo tako, da ni ogroženo zdravje ljudi ali premoženje oz. da ne nastajajo škodljive in nepopravljive posledice. Tako mora denimo opravljati triažne preglede na primarni, sekundarni in terciarrni ravni zdravstvene dejavnosti, s katerimi se opredeli zdravstveno stanje.

Prav tako mora izdajati obrazce, listine in zdravniška potrdila v primerih, ko bi bilo zaradi opustitve njihove izdaje ogroženo zdravje ali premoženje oz. bi nastale škodljive in nepopravljive posledice. Gre denimo za potrdila o začasni zadržanosti od dela.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji poudarjali velik pomen predloga. Tako po mnenju Svobode zagotavlja kontinuiran dostop do nekaterih storitev, ki so vitalnega pomena za življenje in zdravje. Hkrati preko nabora storitev, ki predstavljajo minimum delovnega procesa, natančneje opredeljuje pravico zdravnikov do stavke z namenom, da v času stavke ne bi prihajalo do nesorazmernega posega v preostale človekove pravice in temeljne svoboščine.

V SD so izpostavili področja, kjer stavkovne aktivnosti resno in neposredno ogrožajo zdravje pacientk in pacientov. Med njimi je po njihovem mnenju že tako omejen dostop do ginekologa, ki ga stavka še dodatno krni. Predlog je zato poskus, da opredelijo najbolj nujne storitve, ki se morajo izvajati ne glede na stavkovne aktivnosti, so pojasnili.

V Levici pa so bili do zdravniškega sindikata Fides še bolj kritični. “Fides stavka zato, ker želijo njihovi predstavniki dodatne plačne razrede za odstotek najbolje plačanih zdravnikov, nekateri od teh so v letu 2020 prejemali kar 20.000 evrov bruto. Stavka zato, ker jim je pod častjo, da se pogajajo v isti zasedbi skupaj z ostalimi sindikati iz zdravstvenih poklicev.  Stavka pa tudi zato, ker je na oblasti levosredinska vlada,” so našteli.

V opoziciji so medtem napovedali, da predloga ne bodo podprli. V SDS so spomnili, da je bil že dosežen sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, ki je določil, da bo vlada do 1. aprila 2023 oblikovala ločen plačni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja in ga do konca junija 2023 vložila v zakonodajni postopek. Vendar vlada sporazuma ni izpolnila.

Podobno so tudi v NSi izpostavili, da vlada ni izpolnila danih obljub. Po dogovoru iz januarja lani, ki ga je podpisala z zdravniki, bi morala razmere v zdravstvu urediti do 1. aprila lani. Vendar tega ni storila, so poudarili. Potem so po navedbah NSi prišle poplave, ki jih predsednik vlade krivi za vse neizpolnjene obljube, med katerimi je dogovor z zdravniki.

vir: sta

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.