Slovenija bo v letih 2024 in 2025 znova članica najpomembnejšega organa ZN, Varnostnega sveta. Na včerajšnjih volitvah v Generalni skupščini ZN je prepričljivo, že v prvem krogu glasovanja premagala konkurentko v vzhodnoevropski skupini Belorusijo. Najvišji predstavniki države so nad izidom navdušeni, a poudarjajo, da zdaj sledi trdo delo.

Slovenija je na tajnih volitvah dobila 153 glasov, njena konkurentka Belorusija pa 38. Glasovalo je 192 držav, ena se je vzdržala. Za izvolitev je bila sicer potrebna dvotretjinska večina oziroma najmanj 128 glasov.

V ZN v New Yorku je glasovanje spremljala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je bila skupaj z drugimi člani slovenske delegacije po objavi izida glasovanja vidno ganjena. “Danes je velik dan za Slovenijo,” je tvitnila in dodala, da je ponosna na izjemen rezultat, ki je bil plod trdega dela.

Vodja slovenske diplomacije je bila med kampanjo previdno optimistična glede možnosti za izvolitev, tik pred glasovanjem pa je njen optimizem narasel, saj je Slovenija dobila številne izraze podpore. A ker je glasovanje tajno, je bil izid nepredvidljiv.

“Čestitke, Slovenija,” je po izvolitvi tvitnila predsednica republike Nataša Pirc Musar. “Skupaj nam je uspelo. Kandidatura je bila odlična priložnost, da smo državam predstavili svoja zunanjepolitična načela in vrednote ter okrepili medsebojne stike. Zdaj pa začenjamo s trdim delom,” je dodala predsednica.

Premier Robert Golob je izvolitev označil za “enega največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji” ter se zahvalil vsem, ki so zaslužni zanj, pri tem pa izpostavil ministrico Fajon in predsednico Pirc Musar. “Naše pravo delo pa se s tem šele začenja,” je dodal ter napovedal, da se bo Slovenija trudila, da bodo podnebne spremembe točka na glavni agendi ZN, prizadevala si bo tudi, da bodo slišane male države.

Slovenski diplomaciji so čestitale tudi politične stranke, tako iz vladne koalicije kot tudi iz vrst opozicije.

Nekdanji zunanji minister Anže Logar iz vrst SDS, v času katerega je Slovenija vložila kandidaturo, je izrazil zadovoljstvo, da “je aktualna vlada razumela, zakaj je bila odločitev za kandidaturo pravilna”. “Čestitam ministrici Tanji Fajon in njeni ekipi ter odličnemu delu stalnega predstavništva Slovenije pri ZN za ta pomemben uspeh,” je zapisal.

Njegov strankarski šef Janez Janša pa je čestitke namenil “diplomacijam Slovenije, ZDA, Velike Britanije in EU” ter dodal, da je “153 glasov v ZN realen doseg zavezništva, kamor spadamo”. Po njegovih besedah bo treba zaupanje uresničiti z aktivnim delom in pobudami. “Če je pred nami zmogla Albanija, bomo tudi mi,” je še pripomnil Janša.

Vsem, ki so zaslužni za izvolitev, je čestital tudi bivši predsednik republike Borut Pahor.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v čestitki Sloveniji in drugim državam, ki so bile danes izvoljene, poudaril, da EU ostaja močna partnerica in podpornica ZN. Sloveniji je čestital tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Slovenija je kandidaturo za članstvo v Varnostnem svetu vložila v času Janševe vlade konec leta 2021. Po imenovanju nove vlade junija lani je stekla intenzivna kampanja. Slovenija se je osredotočila zlasti na afriške države, s katerimi je imela doslej le malo stikov. V letu dni je zunanja ministrica opravila pogovore s predstavniki 150 držav, skupaj s sodelavci pa so imeli stike s 190 državami.

V tekmi je Slovenija premagala Belorusijo, ki je bila kandidatka od leta 2007 in je sploh prvič kandidirala. Za razliko od Slovenije Belorusija ni vodila zelo aktivne kampanje, je pa za njeno kandidaturo stala Rusija. Belorusija je namreč tesna ruska zaveznica v vojni v Ukrajini.

V Minsku so kot razlog za današnji poraz Belorusije na glasovanju navedli manipulacije zahodnih držav v ZN ter poudarili, da je bil edini cilj slovenske kandidature preprečiti izvolitev Belorusije.

Slovenija bo v Varnostnem svetu ZN, najpomembnejšem organu svetovne organizacije, kot nestalna članica delovala od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025 ter bo sodelovala pri odločitvah, ki zadevajo svetovni mir in varnost.

V tem času bo Slovenija tudi predsedovala Varnostnemu svetu, predvidoma septembra 2024, to je v času otvoritvenega zasedanja nove Generalne skupščine ZN, ko se v New Yorku zberejo svetovni voditelji.

V letu 2024 bodo Sloveniji v Varnostnem svetu poleg petih stalnih članic (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija) družbo delali še Švica, Malta, Ekvador, Japonska in Mozambik, ki jim mandat poteče 31. decembra 2024, ter danes poleg nje izvoljene države – Južna Koreja, Sierra Leone, Gvajana in Alžirija.

Prvo peterico bodo 1. januarja 2025 zamenjale države, ki bodo izvoljene predvidoma junija 2024. Generalna skupščina ZN namreč vsako leto izvoli pet novih nestalnih članic Varnostnega sveta.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts