Poslovanje gradbeništva je bilo po ocenah panožne zbornice pri GZS in nekaterih večjih gradbenih podjetij lani na podobni ravni kot leto prej. V začetku letošnjega leta kaže nekoliko slabše, tudi raziskava statističnega urada je pokazala upad razpoloženja v panogi, in pričakovati je zahtevnejše leto, pravijo.

Za lani kaže na nekoliko manjšo fizično realizacijo, na finančno vplivala tudi inflacija

Gibanja v letih 2022 in 2023 so bila v seštevku podobna – lani so finančni del izboljševala inflacijska gibanja, fizični obseg del pa je bil nekoliko slabši, je za STA ocenil direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Gregor Ficko.

Po podatkih Statističnega urada RS je bila vrednost opravljenih gradbenih del v letu 2023 za 19,2 odstotka višja kot leto prej. Na gradbeno aktivnost je po navedbah Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj spodbudno vplivalo tudi odpravljanje posledic avgustovskih poplav.

Umar sicer ob podatkih o vrednosti opravljenih del opozarja, da nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih o pobranem davku na dodano vrednost je bila namreč rast aktivnosti gradbenih podjetij lani 11-odstotna, podobno podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti: v dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin se je proizvodnja znižala za en odstotek, v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 10 odstotkov.

Podjetja podatkov o lanskem poslovanju še niso objavila. So pa v Pomgradu STA povedali, da so lani na ravni skupine ustvarili okoli 160 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov. “Glede na preteklo poslovanje lahko ugotovimo, da so prihodki ostali stabilni oz. so se ohranili na podobni ravni. Tudi dobičkonosnost skupine Pomgrad v letu 2023 je bila v skladu z našim dolgoročnim povprečjem,” so dejali. Glede na objavljeno konsolidirano letno poročilo za 2022 so prihodki iz poslovanja skupine Pomgrad leta 2022 znašali okoli 143 milijonov evrov, leta 2021 pa okoli 156 milijonov evrov.

V začetku 2024 slabši obeti

Zaupanje v gradbeništvu, kot ga izračunava statistični urad, je konec lanskega leta poraslo, je bilo pa v povprečju leta nižje, in sicer je povprečje kazalnika znašalo 14 odstotnih točk, kar je osem odstotnih točk manj kot v 2022.

V prvih dveh mesecih letos se je razpoloženje v panogi poslabšalo tako v mesečni kot medletni primerjavi, je bilo pa še precej nad dolgoletnim povprečjem. Januarja so se poslabšala pričakovanja glede zaposlovanja, boljša so bila glede skupnih naročil, februarja pa sta bila slabša oba kazalnika.

V gradbenem delu koncerna Kolektor, v skupini Kolektor Construction, ki med drugim gradi del drugega tira, ocenjujejo, da bo letošnje leto zahtevnejše, vendar so zaradi že pridobljenih projektov optimistični. “Skozi preteklost opažamo velika nihanja v povpraševanju, predvsem s strani javnih naročnikov, kar je pomembna težava slovenskega gradbeništva,” so STA povedali v Kolektorju in dodali, da je del njihove strategije, da skušajo s širitvijo na tuje trge izničiti nihanja na domačem trgu.

Tudi v Pomgradu letos pričakujejo izzive. “Trenutno poslovno okolje je zaznamovano z več izzivi, vključno z gospodarskimi, geostrateškimi in političnimi razmerami, ki predstavljajo največja tveganja za naše poslovanje v tekočem letu,” so dejali.

V Kolektorju prav tako opozarjajo na vpliv kriz. “Čeprav trenutno velja, da je poslovno okolje gradbene panoge stabilno, ima vpliv že najmanjša kriza, ki do nas pride z zamikom. Določeno tveganje predstavlja nestabilnost zaradi kriznih žarišč in spremembe cen,” so navedli.

Ficko je izpostavil pomemben vpliv države, ki po njegovih besedah nosi okrog 75 odstotkov vseh investicij: “Želeli bi si malo več državnega prometnega programa. Trenutno so projekti na cestah, kar se tiče projektiranja, praktično zaustavljeni, tudi pri izvedbah ni ravno splošnega zagona.”

Dodal je, da se zaradi kreditnih pogojev, ki so slabši kot v preteklih letih, na nek način ohlaja tudi stanovanjska gradnja. “Stanovanjski sklad še zaključuje projekte, ki jih je začel v preteklosti, medtem ko se zasebni investitorji zelo previdno odločajo za svoja vlaganja v gradbeništvo. Začetek leta je tako precej ti pesimističen, tudi izdana gradbena dovoljenja kažejo na to,” je dejal.

Veliko se stavi na popoplavna dela, a ta po obsegu ne bodo tolikšna, da bi pomenila večji premik v realizaciji, je povedal Ficko.

Pomanjkanje usposobljenih delavcev ter visoki stroški dela in materiala

Podjetja so v raziskavi statističnega urada januarja kot glavne omejitvene dejavnike navajala pomanjkanje usposobljenih delavcev, visoke stroške dela in visoke stroške materiala.

“Še vedno se kažejo problemi s pridobivanjem kvalificirane delovne sile. Balkanski bazen je na nek način izpraznjen, podjetja se ozirajo na azijske trge, ampak kaj bo to prineslo, bomo šele videli,” pravi Ficko in dodaja, da je težava tudi pomanjkanje inženirskega in tehničnega kadra.

V Pomgradu pravijo, da s proaktivnim pristopom in sodelovanjem z vsemi deležniki uspešno obvladujejo spremembe v stroških materialov in dela. “Ta pristop nam omogoča, da ohranjamo konkurenčnost, ne da bi pri tem žrtvovali kakovost naših storitev ali dobrobit naših zaposlenih. Čeprav Pomgrad velja v Sloveniji za dobrega delodajalca, se občasno soočamo s pomanjkanjem operativnega kadra. Kljub tem izzivom uspešno zagotavljamo kontinuiteto in kakovost izvedbe projektov, zahvaljujoč tudi naši Akademiji Pomgrad, ki igra pomembno vlogo pri usposabljanju in razvoju naših obstoječih in novih zaposlenih,” so dejali.

V Kolektorju intenzivno vlagajo v dodatna usposabljanja in izobraževanja novih in obstoječih kadrov, bo pa dolgoročno potrebnega še veliko dela, da bo imelo gradbeništvo tudi v prihodnjih 10 letih dovolj kakovostnega kadra za izvedbo vseh zastavljenih projektov, ocenjujejo. O stroških dela in cenah materialov pravijo, da imajo izjemen vpliv na poslovanje, da pa lahko s pravilno ocenjenimi stroški zagotavljajo donosnost projekta in konkurenčno ceno na trgu.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts