Prostovoljska akcija Obnovimo slovenske gozdove je nastala z namenom zmanjšanja škode, ki jo je v naših gozdovih povzročil letošnji žled. Slovenci se nastalega problema očitno dobro zavedajo, saj so poslali že skoraj 4.000 SMS sporočil, s katerimi so darovali 1 EUR za nakup sadik. Pobudnika akcije, Zveza tabornikov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, vabita k sodelovanju pri akciji vse posameznike in podjetja, ki se želijo pridružiti in pomagati pri obnovi naših najbolj ogroženih področij.

V slovenskih gozdovih je prost dostop do gozdov omogočen vsakomur, obiskovalci pa lahko nabirajo gozdne sadeže in užitne rastline na predpisan način in v predpisanih količinah. V nekaterih državah takšne svoboščine niso samoumevne. Medtem ko nudijo v določenih državah obiskovalcem narave več svoboščin, med njimi sta najbolj »odprti« Švedska in Finska, pa je v drugih deželah prost dostop omejen z različnimi zakoni.

Gozd je za vse ljudi
Na Finskem in Švedskem je pravica do izletnikovanja v naravi urejena z zakonom »Allemansrätten«, kar v prevodu pomeni »pravica vseh ljudi«. Zakon med drugim omogoča prost dostop, smučanje, jahanje ali kolesarjenje v naravi, nabiranje gob, plodov, nezaščitenih rož in gozdnih sadežev. Zakon govori tudi o tem, da naj pohodniki ne uničujejo narave ali motijo prosto živečih živali. Na izletu je mogoče tudi taborjenje na zasebni lastnini, vendar ne v neposredni bližini domov lastnikov in ne dlje kot 24 ur.
V Angliji so se pravice ljudi do prostega dostopa narave uredile šele v letu 2005. Zakon omogoča svobodno gibanje le na za to kartiranem območju, velikem 865.000 hektarjev.

Slovenija je obiskovalcem gozdov naklonjena država
Seveda pa se vsi spomnimo ameriških filmov, v katerih se mimoidočim ob prečkanju zasebne posesti grozi tudi s smrtjo. Lastniki zasebnih zemljišč imajo v Združenih državah vso pravico, da mimoidočim onemogočijo prehod preko zasebne posesti. Ideja prostega dostopa na zasebno posest se marsikomu zdi »socialistična nevarnost«. Znan znak »No trespassing« se vsaj s slovenskega stališča lahko bere tudi kot znak mentalne omejenosti. Zakaj?
Slovenija obiskovalcem gozdov ne nudi toliko svoboščin kot na primer Švedska ali Finska, vendar se s svojimi zakoni uvršča med obiskovalcem zelo naklonjene države. Peti člen zakona o gozdovih pravi, da mora lastnik gozda dopustiti v svojem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam, čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.
Svoboščine obiskovalcev pa lahko lastnikom gozdov včasih tudi povzročijo kakšen siv las. Pogosto se pritožujejo nad kolesarjenjem (dovoljeno je le na določenih območjih in gozdnih vlakah), uničenim podrastjem in odvrženimi smetmi. Nezadovoljstvo lastnikov gozdov ob sanaciji posledic žledoloma v gozdovih še dodatno povečuje dejstvo, da je sanacija zahtevno in naporno opravilo, zaradi nižjih cen lesa na trgu pa zaslužek manjši.

Darujte 1 EUR
Zato se ni narobe vprašati, kako lahko po žledolomu poškodovanim gozdovom pomagamo kot njegovi zvesti obiskovalci. Prostovoljski akciji Obnovimo slovenske gozdove se lahko pridružite tako, da pošljete sms s ključno besedo GOZD na 1919 in prispevate 1 EUR za nakup sadike ali pa se jeseni pridružite tabornikom pri sajenju sadik na najbolj uničenih področjih. Poskrbeli bodo tudi za zasaditev medovitih rastlin, saj je letošnje leto za pridelavo medu katastrofalno tudi zaradi žledoloma. Akcijo lahko spremljate tudi na spletni strani www.obnovimo-gozdove.si in družbenih omrežjih Facebook in Twitter.

Uredništvo

See author's posts