18:47, pet, 3. Maj

Ali smo Slovenci pozorni na odvečno embalažo?





Ob Svetovnem dnevu okolja, so pri podjetju Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) pripravili izsledke o tem, ali smo Slovenci pozorni na to, da ne kupujemo preveč odvečne embalaže.

Vir: pixabay.com
Vir: pixabay.com

Na REUS so 1.015 slovenskih gospodinjstev povprašali, v kolikšni meri se strinjajo s trditvijo “Ko v gospodinjstvu kupujemo izdelke za vsakdanjo rabo, smo pozorni, da ne kupujemo preveč odvečne embalaže.” Rezultati študije so pokazali, da je več kot polovica anketirancev (57 %) do te trditve imela pozitiven odnos; največji del anketirancev se je strinjal, da ta trditev drži (44 %), medtem ko je manjši del anketirancev (13 %) menil, da to popolnoma drži. Približno tretjina anketirancev (30 %) nima opredeljenega odnosa do te trditve in je na to vprašanje odgovorila z “niti, niti”, manjši del gospodinjstev (13 %) pa temu ne posveča pozornosti, saj meni, da ta izjava ne drži (11 %) oz. sploh ne drži (2 %).

V primerjavi s prejšnjim merjenjem smo žal opazili statistično značilen negativen trend: zmanjšal se je delež gospodinjstev, ki so pozorna (2017: 57 %, 2015: 67 %), povečal pa se je delež tistih, ki so neopredeljena (2017: 30 %, 2015: 23 %), oz. tistih, ki temu ne posvečajo pozornosti (2017: 13 %, 2015: 10 %).

Nekaj zanimivih dejstev:

  • Dohodek gospodinjstev bistveno ne vpliva na deklarativni odnos do okolja, saj ne vpliva na nakup odvečne embalaže pri nakupu izdelkov za vsakdanjo rabo.
  • Največji delež gospodinjstev, ki pri nakupu izdelkov za vsakdanjo rabo niso pozorna na embalažo, je v Mariboru (22 %) in Ljubljani (21 %).
  • Na Gorenjskem je največji delež pozornih gospodinjstev (69 %), na drugi strani pa je v obalno-kraški regiji največji delež gospodinjstev (25 %), ki niso pozorna na količino kupljene embalaže. Največji delež neopredeljenih je v Posavju (43 %).
  • Gospodinjstva v enostanovanjskih stavbah (61 %) embalaži posvečajo večjo pozornost  kot gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah (50 %).
  • Pozornost pri nakupu embalaže z leti narašča: najmanjši delež oseb namenja temu pozornost v skupini 18-27 let (39 %), največ pa v skupini starejših od 65 let (69 %).

Deklarativni odnos do okolja se kaže tudi v trditvi, da gospodinjstva pri nakupu izdelkov za vsakdanjo rabo ne kupujejo preveč embalaže: kar tri četrtine (74 %) aktivnih, polovica skeptikov (54 %) in tretjina pasivnih (32 %) gospodinjstev imajo do te trditve pozitiven odnos.

Kako zmanjšati embalažo pri nakupovanju?
Vsi vemo, da je nakupovanje v trgovinah pogosto povezano z veliko količino embalaže, ki takoj po nakupu konča v smetnjaku. Veliko izdelkov ni mogoče drugače pakirati ali preprosto ni druge možnosti, vendar obstajajo tudi načini, ki omogočajo, da z malo pozornosti vsaj delno zmanjšamo količino nepotrebne embalaže. Preprost primer je milo: za tekoče milo v plastenki je potrebno več embalaže kot za trdo milo, ovito v papir.

Pripravili smo nekaj  primerov, kako lahko pri nakupu izdelkov za vsakdanjo rabo prispevamo k ohranjanju okolja. Ko je to mogoče in imamo na voljo alternativo, lahko:

  • pri nakupovanju uporabljamo torbe za trajno (večkratno) uporabo – po možnosti bombažne ali papirnate vrečke,
  • izbiramo izdelke brez embalaže ali izdelke, pakirane v papirnati embalaži,
  • kupujemo pijačo v steklenicah (na poti uporabljamo termovko),
  • kupujemo pecivo in piškote v papirnati embalaži
  • kupujemo embalažo, ki jo doma ponovno uporabimo (stekleni kozarci, škatle, …),
  • se izogibamo živilom, ki so v dvojni ali večkratni embalaži, npr. čokoladni darilni paketi,
  • se izogibamo hitri prehrani, ki je pakirana v veliko embalaže,
  • zmanjšamo količino »kemičnih« čistil in uporabljamo več naravnih detergentov (kot sta kis ali jedilna soda bikarbona),
  • izbiramo sredstva za higieno ali čistila, ki vsebujejo manj (večinoma plastične) embalaže.

Rezultati raziskave REUS 2017 so pokazali, da se več kot polovica anketiranih gospodinjstev strinja s trditvijo, da so pozorni in pri nakupu izdelkov za vsakdanjo rabo ne kupujejo preveč embalaže. Glede na količino izdelkov, ki jih v gospodinjstvih dnevno kupujemo, lahko že z malo pozornosti vsaj delno zmanjšamo količino odvečne embalaže. Manj embalaže ne koristi samo okolju, ampak tudi našemu proračunu, saj dodatna embalaža poveča ceno izdelka.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.