Agencija RS za okolje (Arso) je zavrnila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in soglasja za sistem obdelave odpadkov na mariborskem Teznu. Arso je namreč presodil, da v segmentu prekladanja bioloških odpadkov vplivov na okolje ni mogoče natančno opredeliti, so sporočili iz podjetja. Te vplive bo morala Snaga sedaj bolje pojasniti.

Na javnem razpisu izbrani izvajalec izgradnje objekta, podjetje Kostak iz Krškega, je septembra lani na Arso vložil dokumente za izdajo okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja za celoten sistem obdelave odpadkov, ki je načrtovan na obstoječi lokaciji Snage na Teznu.

Ta sistem vključuje vhod za mešane komunalne odpadke, vhod za kosovne odpadke, obdelavo in mehansko obdelavo odpadkov z namenom zagotovitve izhodnih skupin odpadkov ob hkratnem minimiziranju količin odpadkov za odlaganje (sortirnico) in prekladanje bioloških odpadkov. Ob pregledu dokumentacije je Arso vlogo zavrnil z obrazložitvijo, da v segmentu prekladanja bioloških odpadkov vplivov na okolje ni mogoče natančno opredeliti.

“Analizo vplivov na okolje je izdelala pooblaščena organizacija, izbrana s strani izvajalca projekta, ki bo svoje delo v segmentu prekladanja bioloških odpadkov morala ponovno opraviti in projekt v tem delu bolje obrazložiti, da bodo presojevalci na Arso lahko nesporno ugotovili obvladovanje vplivov na okolje,” so pojasnili na Snagi.

Čeprav Snaga v tem trenutku še ne razpolaga z okoljevarstvenim soglasjem in dovoljenjem, pa so zadovoljni. Arso namreč ni problematiziral vplivov sortirnice, ampak zgolj prekladanja bioloških odpadkov. “To potrjuje zagotovila izvajalca in naročnika (Snage), da gre pri napravi, ki jo načrtujemo, za tehnološko dovršen objekt, katerega vplivi na okolje so zanemarljivi, učinki za okolje pa ogromni,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Če gre danes 44 odstotkov odpadkov, ki jih v Snagi zberejo, na odlaganje, bodo s sortirnico 77 odstotkov odpadkov lahko reciklirali, za odlaganje pa bo ostalo še 14 odstotkov zbranih komunalnih odpadkov.

“Gledano z vidika časovnice projekta ta odločitev bistveno ne vpliva na potek investicije, saj je v pogodbi z izvajalcem opredeljeno, da prvo fazo projekta sestavlja pridobivanje celotne dokumentacije, ki je potrebna za začetek gradnje, šele nato preidemo v fazo gradnje objekta in nameščanja tehnologije, ki je tudi najdražja faza projekta,” so še dodali.

Snaga bo v septembru na mestnem svetu Mestne občine Maribor iskala soglasje za zadolžitev v višini 10 milijonov evrov, kar je dodaten postopek v procesu pridobivanja celotne dokumentacije. Mariborski mestni svetniki ji doslej soglasja zaradi dvomov v zakonitost, smotrnost in ocenjeno vrednost tega projekta niso podali.

“Predvidevamo, da bomo popolno dokumentacijo, v kolikor bodo mestni svetniki prepoznali pomen projekta za razvoj mesta in ohranjanje oz. znižanje cen ravnanja z odpadki, predložili februarja 2017, ko se bo lahko pričela gradnja objekta, ki bo pričel poskusno obratovati jeseni prihodnje leto,” so še dodali.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts