Nekdanji ptujski župan Štefan Čelan, ki je pred porazom na zadnjih lokalnih volitvah kar tri mandate vodil Mestno občino Ptuj je predstavil svojo vnovično kandidaturo za župana. Kot je dejal, je do odločitve za njegov nov poskus prišlo po temeljitem razmisleku tako njega samega kot njegove liste, pa tudi po nagovarjanju številnih občanov.

Med ključnimi izzivi za vnovično kandidaturo je omenil investicijski potencial v mestu in dobro stoječa javna podjetja, ki lahko ob skromnih proračunskih virih občine pridobijo veliko več investicijskega denarja za zagon prepotrebnih naložb.

“Ptujčane še vedno najbolj teži neurejena osnovna infrastruktura. Želijo si urejeno varno pot do doma ali službe. Tudi pomanjkanje okoljske infrastrukture, kot je kanalizacija, pa javna razsvetljava, predvsem pa težave na področju vodooskrbe, so tiste, ki jih ljudje v pogovorih najbolj izpostavljajo,” ugotavlja Čelan, ki meni, da bi s podelitvijo ustreznih koncesij lahko angažirali bančne vire in tako pospešeno investirali v osnovno infrastrukturo v vseh mestnih četrtih.

Drugi razlog za kandidaturo je aktualna finančna perspektiva, v kateri je črpanje denarja na Ptuju po njegovem doslej precej šepalo. Kot pravi, je v obdobju med leti 2014 in 2020 v povprečju na voljo za dobrih 56 milijonov evrov, za zdaj pa je na račun ptujske občine dejansko prispelo vsega 34.000 evrov. Da ne bi bilo vse zamujeno, si želi pospešiti postopke pri kohezijskih projektih.

Neizkoriščen potencial

Med konkretnimi razvojnimi projekti je Čelan omenil dokončanje Dominikanskega samostana oziroma tamkajšnjega kongresnega centra, pa tudi Stare steklarske delavnice, kjer bi s pomočjo nekaterih uglednih ptujskih gledaliških ustvarjalcev dal priložnost vrhunski gledališki dejavnosti. V dogovoru z državo se namerava lotiti iskanja rešitev glede shranitve bogate arheološke dediščine na Ptuju, ki trenutno leži v zaprtih depojih, namesto da bi to izkoristili za dodatno turistično ponudbo. Po njegovih besedah že nekaj časa obstajajo štiri različne arhitekturne rešitve v neposredni bližini Dominikanskega samostana.

Veliko priložnost vidi tudi v premišljenem izkoriščanju Ptujskega jezera in s tem povezano obogatitev turizma, kamor vabi tudi zasebne vlagatelje, prizadeval pa si bo tudi za oživitev zdaj zamrlih načrtov glede Centra za ravnanje z odpadki. “Če center v Gajkah dokončno ugasne, lahko občani pričakujejo podvojene cene komunalnih položnic, česar pa si ne želimo,” je dejal Čelan.

Na področju cestne infrastrukture se je dotaknil obvoznice mimo Spuhlje, v zvezi s katero bodo direkciji za infrastrukturo predlagali, da bi preko Puhovega mosta v industrijski coni zgradili obveznico pri betonarni in pod deponijo ter jo nadaljevali po t. i. tankovskem jarku do Zabovcev, kjer bi se navezala na državno cesto proti Zavrču. S tem bi se ves sedanji tranzitni promet v celoti izognil Spuhlje.

V zvezi z najbolj vročo temo aktualnega mandata – prenovo stare mestne tržnice – pa je dejal, da je že ves čas znano, da se s sedanjo rešitvijo ne strinjajo. Zato bodo storili vse, kar bo v njihovi moči, da bo Ptuj dobil tržnico, ne pa plesišče. Čeprav so se prva dela že začela, Čelan meni, da je še vedno dovolj časa, da se z izvajalcem del dogovorijo za delno prenovo projekta.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts