13:38, ned, 19. Maj

Cena za varovanje ptujske kulturne dediščine so dražje in zahtevnejše investicije





Bogata ptujska kulturna dediščina zlasti lastnikom nepremičnin v starem mestnem jedru, pa tudi na območjih že znanih pomembnejših najdišč ostankov nekdanje rimske Petovie povzroča kar nekaj težav in dodatnih stroškov, ko se lotijo obnov ali gradbenih posegov. Vendar stroka poudarja, da je varovanje dediščine nujno za razvoj kulturnega turizma.

Ker je v preteklosti veljalo, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) pri vseh investicijah v najstarejšem slovenskem mestu na eni strani, občina in ostali investitorji, tudi zasebni lastniki nepremičnin, pa na drugi, so se na ptujski občini odločili pripraviti javno tribuno, na kateri so soočili mnenja.

Na njej so mestni svetniki, predstavniki mestne občine, občinskih zavodov in meščani opozarjali, da je ob potrebi po varovanju kulturne dediščine potrebno razumeti tudi dejstvo, da se čas spreminja, potrebe ljudi pa so drugačne kot so bile pred tisočletji.

Težave prebivalcev

“Čeprav ščitimo dediščino, moramo vseeno iti v korak s časom,” je dejal mestni svetnik Alen Iljevec, ki ga moti postavljanje nekaterih nesmiselnih pogojev. Lastniki nepremičnin so nezadovoljni tudi zaradi prepovedi uporabe novih gradbenih materialov pri obnovah zgradb, saj ne smejo uporabljati novih izolacijskih materialov, predpisana je vrsta oken, vrat in ostrešja.

Nekdanji svetnik Janez Rožmarin je spomnil na težave prebivalcev ob Mariborski cesti, kjer zaradi arheoloških ostankov skoraj ne smejo kopati, če pa se za to odločijo, je vsaka investicija v plinovod, telekomunikacijsko ali optično omrežje cenejša od stroška arheoloških raziskav.

Temu je pritrdila tudi županja Nuška Gajšek, ki ne razume vztrajanja pri arheoloških izkopavanjih na omenjeni cesti, kjer je v preteklosti že bilo nekaj prekopavanj in že obstaja vsa komunalna infrastruktura. Pri tem je navedla, da bi jih samo arheologija na okoli 1,7 kilometra dolgem odseku, kjer načrtujejo gradnjo meteornega kanala, stala okoli 3,7 milijona evrov, dela pa bi trajala kar dve leti. “Tega denarja občina nima kje vzeti, dve leti dolga izkopavanja pa bi ob tem prebivalcem oteževala vsakdanje življenje,” je dejala.

Arheološko najdišče je torej bilo tam prej, preden so si ljudje na tem območju pozidali hiše

Kot je glede tega pojasnil arheolog Andrej Magdič iz mariborske izpostave ZVKD, se tam nahajajo zelo pomembne arheološke ostaline, med drugim so bili odkriti ostanki nekdanjih luksuznih stavb uradnikov rimskega cesarstva. To je bilo po njegovem znano že konec 19. stoletja, vseeno pa so se na Ptuju po koncu druge svetovne vojne odločili, da bodo zemljišča iz kmetijskih spremenili v zazidljiva območja.

“Arheološko najdišče je torej bilo tam prej, preden so si ljudje na tem območju pozidali hiše, zato je v skladu z varstvenim režimom in neko civilizacijsko normo, ki velja v EU, prepovedano uničevati arheološke najdbe. Če se jih že odstrani zaradi javnega ali zasebnega interesa, je to potrebno storiti na način, da se najprej opravi arheološka raziskava in ugotovi, kaj se na nekem zemljišču sploh nahaja,” je dejal.

Da je ZVKD strokovna inštitucija, ki zgolj pomaga pri varovanju kulturne dediščine, medtem ko zakonodajo in odloke pišejo drugi, pa je poudaril vodja mariborske izpostave Srečko Štajnbaher. Ob tem je spomnil, da je sedanji občinski odlok, ki ureja omenjeno problematiko, že iz leta 1989, leta 2006 pripravljene strokovne podlage za prenovo odloka pa da so končale v predalih, medtem ko so v vsaj 50 od skupaj 80 občin, ki jih pokriva mariborska izpostava, odloke že prenovili s sodobnejšimi varstvenimi režimi.

Županja Gajšek meni, da je temu tako zato, ker se je uveljavil strah, da se bodo pogoji z novim odlokom še dodatno zaostrovali in da bo še težje posegati v objekte. Oba sta potrdila, da so se na zadnjem sestanku le dogovorili, da bodo pripravili nove strokovne podlage, saj so se od leta 2006, ko so pripravljali osnutek, stvari bistveno spremenile.

Županja povedala, da je tudi pred občino veliko izzivov

“Pripravo dokumenta pričakujemo v letu dni. Lastnike pozivam, da nam omogočijo vpogled v objekte, saj se le tako lahko celovito odločamo o tem, ali gre za kulturni spomenik. Objekti, ki imajo takšen status, lahko kandidirajo na razpisih ministrstva za kulturo, kadar se lotijo obnove,” je dejal Štajbaher, a dodaja, da se pri prenovah vselej pojavi problematika pomanjkanja denarja.

Kot je povedal, je predzadnji razpis predvideval vsega šest milijonov evrov za dve leti za vso državo, letošnji pa je visok 4,5 milijona evrov. “S tem ne moremo prav veliko narediti in lahko rečem, da se na terenu še dobro držimo, da ljudi prepričamo k skrbi za ohranjanje kulturnih spomenikov,” je dejal in opozoril na to, da tudi ta denar ni bil v celoti izkoriščen, saj investitorji niso mogli zagotoviti svojega deleža.

Da je tudi pred občino veliko izzivov, je dejala županja. Prvič bodo na voljo tudi evropska sredstva za kulturno dediščino, s katerimi si na mestni občini obetajo obnovo mestne hiše, ki je spomenik državnega pomena in zaradi trenutnega stanja terja hitro obnovo. Za omenjeni projekt je občina že prejela gradbeno dovoljenje, sofinancirali ga bodo iz sredstev CTN, ocenjen pa je na dva milijona evrov.

“Država žal ne namenja dovolj denarja za tovrstne projekte, zato bomo pristojne pozvali k zagotovitvi sistemskega vira ne le za vzdrževanje, pač pa tudi za obnovo kulturnih spomenikov. Čim prej bi morali govoriti o nekem fondu denarja, ki bo višji od 30 milijonov evrov na letni ravni,” je prepričana Gajšek.
VIR: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.