Danes obeležujemo svetovni dan zdravja letos. Ta letos poteka pod geslom univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev. Pojem dostopnosti je večplasten, saj je v svetovnem merilu treba upoštevati zelo različne okoliščine. Univerzalno dostopnost je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredelila kot pomembno človeško pravico, a je v številnih državah niso deležni.

Vsaj polovica svetovnega prebivalstva namreč nima kritih osnovnih zdravstvenih storitev, približno 100 milijonov ljudi pa živi v skrajni revščini, ker morajo plačevati za zdravstveno varstvo. Več kot 800 milijonov ljudi, kar je približno 12 odstotkov svetovnega prebivalstva, za zdravstvo porabi več kot 10 odstotkov proračuna gospodinjstva.

Pojem dostopnosti je večplasten, saj je v svetovnem merilu treba upoštevati zelo različne okoliščine. Na osnovni ravni pa pomeni, kolikšna je raven družbene solidarnosti z bolnimi in vsemi tistimi, ki potrebujejo zdravstvene storitve, kolikšno je kritje iz javnih in zasebnih sredstev, kakšna je fizična dostopnost do izvajalcev zdravstvenega varstva in kakšna je dostopnost do vrhunskih zdravstvenih storitev.
Dostopnost do zdravstvenega varstva ne pomeni le dostopnosti do zdravstvene oskrbe oziroma do zdravstvenih storitev, temveč tudi do promocije zdravja, ki je ključna javnozdravstvena funkcija in mora biti zagotovljena na ravni države. Prav tako moramo upoštevati dostopnost do dolgotrajne nege in oskrbe, dostopnost do paliativne oskrbe ter nege ob koncu življenja.
Pri slednjih treh je v Sloveniji še veliko odprtega, urejanje in financiranje teh področij pa je v rokah politike na ravni države. “Za vsa tri področja bo nujno poskrbeti v kratkem, saj je že čutiti boleč primanjkljaj na teh področjih, ki neupravičeno finančno bremeni bolnike in svojce,” je ob svetovnem dnevu zdravja dejal Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Glede dostopnosti je tudi problem čakalnih vrst, ki so vsekakor odraz tako nezadostnih izdatkov za zdravstveno varstvo, kot tudi neučinkovitosti v zdravstvenem sistemu. Hitra obravnava bolnikov, ki potrebujejo usmerjeno zdravljenje, je v interesu celotne družbe, saj se bodo investiranja na tem področju odrazila v manjši zbolevnosti in umrljivosti, kot tudi v manjšem bremenu potreb po dolgotrajni negi in oskrbi, je dodal Albreht.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts