06:09, tor, 27. Feb

Danes začetek poostrenega nadzora nad vožnjo pod vplivom alkohola





Začenja se drugi del nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Akcijo koordinira Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo, ki bo od danes, 6. novembra pa vse do 15. novembra 2020 izvajala poostren nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.

Slika je simbolna. Vir: policija.si

Agencija za varnost prometa je v tokratni akciji k sodelovanju povabila znane Slovenke in Slovence. Boštjan Nachbar, Ajda Rotar Urankar, Irena Yebuah Tiran, Rebeka Simonič Fink, Bernarda Žarn in Goran Hrvaćanin v kratkih osebnih sporočilih ozaveščajo slovensko javnost o odgovorni udeležbi v prometu, saj alkohol tudi v letošnjem letu ostaja širok družbeni problem. Preventivne aktivnosti se z namenom prispevati k obvladovanju epidemije izvajajo na platformah družbenih omrežij. Zloraba alkohola je v prometu botrovala vsaki tretji smrtni žrtvi na slovenskih cestah in premnogim poškodbam. V 1.191 nesrečah, povzročenih pod vplivom alkohola, je umrlo 27 oseb, 108 je bilo hudo in 418 lažje telesno poškodovanih. To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč. Agencija in Policija zato vnovič pozivata k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.

Policisti bodo poostreno nadzirali vaše psihofizično stanje

Od 6. do 15. novembra 2020 bo policija na območju Slovenije izvajala poostrene nadzore psihofizičnega stanja voznikov. Policisti bodo preverjali vožnjo pod vplivom alkohola, poleg tega pa bodo izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. V času prve epidemije (od 16. 3. do 31. 5. 2020) je bil zaznan trend povečanja števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč (v času prve epidemije je bilo 13,5 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, v enakem obdobju lani pa 9,5 odstotkov). V času od 19. 10. 2020, ko je bila razglašena druga epidemija, do 3. 11. 2020, so alkoholizirani udeleženci povzročili 33 prometnih nesreč, s povprečno stopnjo 1,30 promila alkohola v krvi. Dve osebi sta bili hudo telesno poškodovani, sedem pa jih je utrpelo lažje telesne poškodbe.

Alkoholizirani povzročitelji letos povzročili nekoliko manj nesreč, a ob dejstvu, da je bilo prometa manj

Letos (1. 1. -31. 10. 2020) so alkoholizirani povzročitelji povzročili 1.191 prometnih nesreč, kar je 68 nesreč oziroma pet odstotkov manj kot v primerljivem obdobju lani. Vendar je ob tem treba izpostaviti, da je v času obeh epidemij, ob ukrepih za njuno zajezitev, na cestah zaznati bistveno manj prometa kot sicer.

Slika je simbolična

Vsako tretjo smrt v prometu je zakrivil alkoholizirani povzročitelj

Izmed vseh preminulih v prometnih nesrečah do konca letošnjega oktobra (78 oseb), je kar 27 oseb izgubilo življenje zaradi alkoholiziranega povzročitelja. Tudi alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je bilo 27, od tega jih je 22 umrlo v nesreči, ki so jo povzročili. Agencija za varnost prometa opozarja, da pomeni vožnja pod vplivom alkohola neodgovorno izpostavljanje sebe in drugih tveganjem za najhujše posledice. V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka smrtnih prometnih nesreč neprilagojena hitrost – 12 preminulih (44 %) in nepravilna stran oz. smer vožnje – 9 preminulih (33 %).

Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so imeli naslednje vozniške staže: brez veljavnega vozniškega dovoljenja (ali ni podatka) – 4 osebe, do 3 leta – 4 osebe, od 3 do vključno 5 let – 3 osebe, od 6 do vključno 10 let – 3 osebe, od 11 do vključno 20 let – 4 osebe, od 21 do vključno 30 let – 3 osebe in od 31 let naprej – 4 osebe.

Pri 1,5 promila alkohola v krvi tveganje za prometno nesrečo 22-krat večje

Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 oseb), ki so jim izmerili nad 2 promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času prve epidemije, kar pomeni skoraj 70 %. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče je bila 3,13 promila, končala se je s smrtnim izidom. Povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je v prvih desetih mesecih letošnjega leta znašla 1.39 promila, v enakem obdobju lani pa 1.57 promila.

Največ smrtnih nesreč (12 umrlih) so povzročile osebe pod vplivom alkohola v starosti od 45 do 54 let in od 55 do 64 let, sledita skupini povzročiteljev v starosti 18-24 let in 25-34 let, ki so odgovorni za 10 preminulih. Pri 1,5 promila alkohola v krvi se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat, še opozarja agencija.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *