Lidija Mirnik Divjak je naslovila na šolskega ministra poslansko vprašanje za reševanje problema sedmih mariborskih šol brez telovadnice. Minister Jernej Pikalo je obljubil sestanek v Mariboru z vsemi vpletenimi. Ministrstvo za šolstvo pa na vprašanja šol pravi, da o sestanku ne ve nič.

Mariborska poslanka Lidija Mirnik Divjak se je v v Državnem zboru zavzela za sedem mariborskih srednjih šol, ki nimajo urejene svoje telovadnice in so morale dolga leta najemati prostore Športnih objektov Maribor, zdaj pa nimajo več sredstev za plačevanje (višje) najemnine. Ministrstvo za šolstvo te najemnine ni več plačevalo, šole pa nimajo dovolj svojega denarja. Poročali smo že o sporu sedmih srednjih šol iz Maribora s Športnimi objekti Maribor, Mestno občino Maribor in ministrstvom za šolstvo. To najemnine za dvorane, s katerimi upravljajo Športni objekti Maribor, že nekaj let ne plačuje, tako so morale šole iz enotne vreče plačevati 12 evrov na šolsko uro same. Novembra pa so po vseh pogajanjih Športni objekti Maribor ceno najema dvignili z 12 na skoraj 18 evrov na uro, češ da imajo prevelike izgube in si ob začetku kurilne sezone ne morejo privoščiti dodatnih izgub. Ministrstvo za šolstvo kot ustanovitelj srednjih šol pa je, po besedah Nadje Jager Popovič, ravnateljice Srednje šole za oblikovanje Maribor in predstavnice vseh šestih vpletenih srednjih šol, dvignilo roke od problema.

Divjak Mirnikova naslovila poslansko vprašanje za ministra za šolstvo

Zdaj pa se je mariborska poslanka Lidija Divjak Mirnik (PS LMŠ) v Državnem zboru zavzela za dijake, ki pozimi vendarle ne morejo telovaditi na prostem, v snegu, dežju in mrazu, ter za srednje šole, češ, da je treba poiskati rešitev. v Državnem zboru je naslovila vprašanje na ministra za šolstvo z besedami, da je “ustanoviteljica srednje šole država, državni organi so ministrstva in posledično Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Vsaka srednja šola prejme finančna sredstva, ki morajo zadostovati za izvajanje potrjenih vzgojno-izobraževalnih programov, hkrati stremeti k napredku, k strokovnosti in seveda tudi h kvaliteti. Finančna sredstva se zagotavljajo za plače zaposlenih, nadomeščanja, vzdrževanje, materialne stroške, nakupe opreme, licenc, izobraževanja za učitelje, vodenja takšnih in drugačnih podatkovnih baz in tako naprej. Težava nastane, ko finančna sredstva za posamezne šole ne zadoščajo za izvajanje potrjenih vzgojno-izobraževalnih programov in z njimi povezanimi stroški.” Nato je opozorila na problem teh sedmih srednjih šol iz Maribora, ki ne morejo izvajati pouka športne vzgoje zaradi dviga najemnin: “Zato vas, spoštovani minister, sprašujem, zakaj ministrstvo ne financira stroškov izvajanja obveznega programa športne vzgoje in zagotavljanja osnovnih pogojev za delo ter s tem deprivilegira šole, ki ne razpolagajo s primernimi prostori za športno vzgojo, v odnosu do tistih, ki to možnost imajo? In posledično, zakaj MIZŠ prelaga to odgovornost vsakoletnih pogajanj na ravnatelje, saj sami pravzaprav na ceno najema pravzaprav nimajo nobenega vpliva? – na ceno najemov ustreznih prostorov, seveda.”

Minister napovedal sestanek, a šole še vedno niso obveščene o tem

Minister Pikalo je Divjak Mirnikovi tudi povedal, da so z MO Maribor v kontaktu in da bodo imeli nov, dodaten sestanek o tem problemu, da pa so “na zadnjem sestanku, ki smo ga imeli, tudi Mestna občina Maribor ta problem iznesla, in tudi dobili smo njihov dopis, kaj je razlog povišane cene, kot sem rekel, več kot 50 % cene najema telovadnic.” Izpostavil je tudi, da so mu ravnatelji rekli, da je tolikšno povišanje najemnine preveliko in “če kaj, potem bomo na naslednjem sestanku morali ugotoviti, prvič, kaj so razlogi za to, in drugič, kako modalitete izpeljati zato, da bomo še naprej dobro sobivali.” A Jager Popovičeva opozarja, da so se tudi sami ponovno obrnili na pristojne na ministrstvu za šolstvo, od koder so jih sporočili, da nič ne vedo o sestanku. Ko jih je seznanila z magnetogramom pogovora med Divjak Mirnikovo in Pikalom, pa je komunikacija s strani ministrstva ponovno zamrla. Zdaj spet čakajo.

Šole niso v enakem položaju z drugimi šolami

Divjak Mirnikova je od Pikala želela še dodatna pojasnila, predvsem v zvezi z uravnilovkami po MOFAS, saj šole po Sloveniji niso v enakem položaju: “V tem trenutku imamo problem, da 4000 dijakov sedmih srednjih mariborskih šol nima kje izvajati te telovadbe, zima se približuje in verjetno bo tu neko rešitev potrebno najti. Zato bi vas jaz na tem mestu prosila, da še mogoče vi kot minister enkrat skličete sestanek, na njega povabite vse udeležence, se pravi tako ravnatelje srednjih šol kot Mestno občino Maribor in pri vas tiste odgovorne, ki jim morajo za to odgovarjati in poskušate najti neko rešitev. Rešitev bi lahko tudi bila, da mogoče vsak malce popusti, vsak mogoče tudi pogleda, če ima še kje kakšne prihranke in na ta način najdemo optimalno rešitev za vseh 4000 dijakov. Meni se zdi grozno, da se v 21. stoletju moramo pogovarjati o tem, da bodo dijaki imeli kje na toplem telovaditi.” Minister Pikalo ji je zatrdil, da dijaki ne bodo ostali na mrzlem, da pa se po vseh sestankih oziroma poskusih sestankov zdaj dogovarjajo z MO Maribor in da se bo treba dogovoriti o realni ceni: “Zato ker (velja) tudi za tiste objekte, ki jih ima v lasti Mestna občina Maribor, so dopoldne včasih v veliki meri prazni in jim z našim poukom, torej s poukom srednjih šol zagotavljamo tudi dodaten vir prihodkov. Tako, da to naj bo jasno.”

Šole lahko zaprosijo za sofinanciranje šele po nastanku stroška

Minister za šolstvo Jernej Pikalo je po neposrednem vprašanju odgovoril, da je “Mestna občina Maribor predlagala srednjim šolam, ki uporabljajo telovadnice v Mariboru, povišane najemnine, ki – če so moji podatki točni – je za več kot 50 % povišanje najemnine. In potem, seveda, je nastal problem, ker bi to zadevo bilo treba rešit vnaprej in ta podatek je pomemben, torej, da bi bilo treba zadevo rešit vnaprej in ne kasneje. Zakaj? Zato ker, mi imamo že od leta 2013 uveden sistem, ki se imenuje MOFAS in je sistem financiranja srednjih šol, kjer se cena posameznega programa izračuna na dijaka.” Šole dobijo denar v enem delu, v celoti in ga uporabijo za različne namene, tako da s temi sredstvi razporejajo v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti in predpisi. Ravnatelji pa morajo s tem denarjem ravnati odgovorno. Minister Pikalo je še povedal, da so ravnatelji tudi tisti, ki najbolj poznajo lokalno okolje. Zato ker cene najema v posamičnih objektih, “ki jih uporabljajo – v tem primeru telovadnic – so v veliki meri odvisne tudi od posameznega okolja in ravnatelji, dobesedno, najbolje vedo, kdaj in kaj, kakšen strošek je opravičljiv.” Potrdil je, da lahko pride do tega, da ravnatelji ne uspejo pokriti vseh stroškov, kot se je zgodilo tudi v tem primeru. Da pa lahko “zaprosijo za dodatno financiranje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, redno »dofinancira« posamezne šole. Pač, znajdejo se v takih ali drugačnih finančnih situacijah, zaradi tega, ali imajo premalo dijakov, ali so neki specifični stroški višji in tako naprej. Ampak to ministrstvo počne po nastanku stroška, ne vnaprej.”

Uredništvo

See author's posts