01:45, sre, 24. Apr

Država lani z nekoliko nižjim primanjkljajem in dolgom





Javnofinančni primanjkljaj je lani dosegel 2,32 milijarde evrov ali 3,9 odstotka BDP, kar je 91 milijonov evrov ali 0,7 odstotne točke manj kot v 2021, je danes objavil statistični urad. Javni dolg se je kljub nominalnemu povišanju v deležu BDP znižal. Ob koncu leta je bil pri 69,9 odstotka BDP, ob koncu 2021 je znašal 74,5 odstotka BDP.

Slovenske javne finance so sicer po 347 milijonih evrov presežka v 2019 v koronskem letu 2020 zaradi negativnih učinkov pandemije covida-19 in izdatnega državnega trošenja za pomoč podjetjem in gospodarstvu zdrsnile v skoraj 3,60 milijarde evrov primanjkljaja. V 2021 se je primanjkljaj ob hitrem gospodarskem okrevanju znižal na 2,41 milijarde evrov, lani pa se je ob nadaljnji gospodarski rasti, a še vedno povečani porabi, tudi zaradi energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino, zniževanje primanjkljaja upočasnilo.

V 2022 so primanjkljaj po pojasnilih statistikov ustvarili vsi trije podsektorji države: primanjkljaj centralne države, torej državnega proračuna, je bil pri skoraj 2,11 milijarde evrov, občine so skupaj izkazale za 109 milijonov evrov primanjkljaja, skladi socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, pa 104 milijone evrov.

Prihodki države so bili s 25,17 milijarde evrov za 7,4 odstotka višji kot v 2021

Primanjkljaj državnega proračuna se je medletno znižal za 523 milijonov evrov. Občine so iz 44 milijonov evrov presežka prešle na 109 milijonov evrov primanjkljaja, skladi socialnega zavarovanja pa s 175 milijonov evrov presežka na 104 milijone evrov primanjkljaja.

Stroški obresti na javni dolg so bili s 637 milijoni evrov lani najnižji v zadnjem obdobju, ob njihovi izločitvi je bil javnofinančni primanjkljaj pri 1,68 milijarde evrov.

Prihodki države so bili s 25,17 milijarde evrov za 7,4 odstotka višji kot v 2021. Davčni prihodki so se pri tem zvišali za 7,3 odstotka, prihodki od socialnih prispevkov pa za 6,5 odstotka.

Izdatki sektorja država so bili s 27,49 milijarde evrov za 6,3 odstotka višji kot predlani.

Med večjimi skupinami izdatkov se je po navedbah statističnega urada ob iztekanju koronskih ukrepov zmanjšala vrednost sredstev za zaposlene (za 2,5 odstotka) in subvencij (za 40,5 odstotka), zvišala pa vrednost vmesne potrošnje (za 8,3 odstotka), bruto investicij (za 30,4 odstotka) ter socialnih nadomestil in podpor (za 10 odstotkov). Vrednost izdatkov za kapitalske transferje se je ob nekaterih državnih kapitalskih posegih v gospodarstvu zaradi blaženja posledic energetske krize početverila na 867 milijonov evrov.

Javni dolg je konec 2022 znašal 41,24 milijarde evrov, kar je največ doslej. To je predstavljalo 69,9 odstotka BDP. V primerjavi s koncem leta 2021 se je nominalno zvišal za blizu 2,37 milijarde evrov, a se je zaradi krepke gospodarske rasti relativno glede na BDP znižal za 4,5 odstotne točke.

Statistični urad je objavil tudi javnofinančne podatke za zadnje lansko trimesečje

Statistični urad je objavil tudi javnofinančne podatke za zadnje lansko trimesečje. V njem je primanjkljaj sektorja država dosegel nekaj manj kot 1,27 milijarde evrov ali 8,3 odstotka BDP, kar je največ po drugem trimesečju 2020, prvem celotnem četrtletju po razglasitvi epidemije covida-19.

Že osmo četrtletje zapored je sicer sektor država ustvaril rast skupnih prihodkov. Ti so se ustavili pri skoraj 6,60 milijarde evrov in bili medletno višji za 5,3 odstotka. Skupne prihodke so najbolj povečali prihodki od socialnih prispevkov, ki so se medletno dvignili za 9,4 odstotka. Davčni prihodki so bili višji za 1,3 odstotka.

Skupni izdatki države so bili s 7,86 milijarde evrov medtem medletno višji za 15 odstotkov. Najbolj so se ob kapitalskih transferjih v energetska podjetja povečali že omenjeni izdatki za kapitalske transferje, in sicer za 658,2 odstotka.

Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so bili višji za 28,4 odstotka, izdatki za socialna nadomestila za 8,3 odstotka, sredstva za zaposlene pa za 6,2 odstotka. Upadanje izdatkov za obresti se je medtem ustavilo. Prvič po tretjem četrtletju 2015 so bili izdatki za obresti medletno višji, in sicer za 7,6 odstotka.
VIR: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.