Državni svet danes ni izglasoval odložilnega veta na zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica, ki naj bi jo izvedla Magna Steyr. Veto je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Cvetkom Zupančičem, ker se bo za izvedbo naložbe uporabila najboljša kmetijska zemlja.

Kot je poudaril Zupančič, bi kot kmet in predstavnik kmetijstva pričakoval, da se bo kmetijska zemljišča varovalo in da bo država večji varuh tovrstnih zemljišč. Za predvideno naložbo bo namreč namenjenih 100 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, ki jih ima Slovenija silno malo. Ta zakon prinaša tudi novo obliko javnega interesa, uvaja se možnost razlastitve neke lastnine v namene, da se bo to tržilo, prodalo – to ni dobro in zato je treba razmisliti, preden odpremo skrinjico za take zadeve, je še poudaril Zupančič, ki sicer podpira napore gospodarskega ministrstva pri ustvarjanju pogojev za nova delovna mesta.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je spomnil, da gre za pomembno investicijo, ki je vredna okoli 500 milijonov evrov in prinaša približno 3000 novih delovnih mest. Res pa je, da je na drugi strani 100 hektarjev dobre kmetijske zemlje. Tako je bila zanj odločitev težka, žal mu je vsakega metra kmetijskega zemljišča, ampak nova delovna mesta na ogroženem območju so pretehtala. “Gre za investicijo državnega pomena,” je poudaril in dodal, da je naložba izredno pomembna tudi za regionalni razvoj Maribora in okolice. Zemljišče, ki ga ponujajo potencialnemu vlagatelju, je infrastrukturno dobro opremljeno, v bližini so avtocesta, železniška proga in letališče.

Zakon je po ministrovih pojasnilih potreben za pridobivanje nepremičnin za izvedbo naložbe, vzpostavlja razlastitveni namen v javno korist. Kot je poudaril, bodo vse napore vložili v to, da v praksi do tega ne bo prišlo. “Prepričani smo, da bo z vsemi lastniki dosežen dogovor, saj jih bo večina prodala ali zamenjala zemljišča,” je dodal in izpostavil, da je razlastitev predvidena kot skrajni ukrep. Če do investicije ne pride v petih letih, zakon omogoča vrnitev zemljišč v kmetijsko rabo.

“S privabljanjem investicij nas prehitevajo naše konkurenčne države. Ali je bila alternativa – da, bila je in še vedno obstaja, ampak je ta preko meja, zato si prizadevamo, da pridobimo vlagatelja,” je poudaril minister. Kot je še navedel Počivalšek, imajo v rokavu tri adute: usposobljeno delovno silo, infrastrukturno odlično opremljeno lokacijo in da se v okviru obstoječe zakonodaje proces pridobivanja gradbenega dovoljenja pripelje v relativno hitrem obdobju.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts