Na današnji spletni novinarski konferenci Doma upokojencev Ptuj so govorili o trenutnih težavah in stiskah starostnikov ter o možnih rešitvah za te, tako sistemskih kot individualnih. Storitve osebam, ki potrebujejo integrirano oskrbo na domu, v DU Ptuj izvajajo v sklopu projekta Sodobna oskrba starejših.

Uvodoma je Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, ki ima v 5 enotah prostora za 700 stanovalcev, poudarila, da je demografija eden temeljnih izzivov naše starajoče se družbe. Dejstvo, da smo starajoča družba ni od danes, niti od včeraj, in država je na tem področju zaspala že pred več kot desetletjem.  Problematika na področju skrbi za starejše se iz leta v leto poglablja, po mnenju sogovornice pa strokovno utemeljene in usklajene rešitve iz neznanih razlogov ostajajo na mizah in v predalih politikov. Stanje, tako Šiplič Horvatova, se bo samo še slabšalo. Zaradi tako imenovane baby boom generacije se bo do leta 2060 odstotek starejših od 65 let povečal s 16 na kar 34 %, čemur se bi bilo potrebno prilagoditi že danes.

»Nujna je predvsem sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe in pravičnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Urediti je potrebno demografski sklad. Vsi vemo, da je bilo že kar nekaj predlogov zakona. Vsi dosedanji odločevalci so ga zapisali kot prioriteto v koalicijske pogodbe, a politične volje v vseh teh letih očitno še vedno ni bilo nikoli dovolj. Zmeraj je bil postrežen le kak priročen izgovor za vse, kar še ni urejeno, pa bi že zdavnaj moralo biti,« je bila v predstavitvi svojega pogleda na širše stanje in težave sistema dolgotrajne oskrbe kritična direktorica Doma upokojencev Ptuj. Meni, da bo demografski sklad moral biti prilagodljiv, da se bo učinkovito odzival na demografske spremembe v prihodnosti. Po njenih besedah je nujno zagotavljanje potrebnih socialnih in ekonomskih dinamik v hitro starajoči se družbi, obenem pa bi moral predstavljati jamstvo za zagotavljanje sredstev za vedno večje pokojninske potrebe. »Cilji demografskega sklada morajo biti dolgoročni, usmerjeni v skrb za vse generacije in zagotavljati morajo dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Zakon je osnova za zagotovitev stabilnega, dolgoročno vzdržnega sistema, ki bo upravičencem omogočal kakovostno, dostojno in varno življenje. Le na ta način bodo končno imeli vsi tisti, ki pomoč potrebujejo, možnosti, da si jo tudi privoščijo,« je še povedala.

Reševanje kadrovske krize mora temeljiti na dodatnih javnih sredstvih

A po drugi strani se tudi sama zaveda, da noben zakon sam po sebi ne bo čudežno rešil nakopičenih težav. Predvsem ne tistih, ki nastajajo zaradi pomanjkanja kapacitet za oskrbo starejših in zaradi drugega, v krizi epidemije koronavirusa še bolj evidentnega problema, t.j. kadrovske podhranjenosti v socialnovarstvenih zavodih. Po mnenju Šiplič Horvatove je tako, ob vsem naštetem, nujno treba prevetriti tudi zastarele kadrovske normative, saj ti ne ustrezajo potrebam današnjih starostnikov. Starajoča populacija, ki živi dlje kot kdajkoli poprej v civilizacijski zgodovini, potrebuje vse bolj zahtevne zdravstvene, rehabilitacijske in druge storitve. Reševanje kadrovske krize mora temeljiti na dodatnih javnih sredstvih, saj mnogi starostniki in svojci v trenutnem sistemu, v katerem sami krijejo kar 70 % stroškov bivanja v domu, ne bodo zmogli plačati višjih cen oskrbe, je še zaključila.

Na terenu jasna slika soočanja z večplastnimi težavami

Sonja Purgaj, predsednica ptujskega društva upokojencev, ima uvid v dejanske individualne težave starostnikov na terenu. Izzivi in njena opažanja na terenu, je poudarila, kažejo jasno sliko soočanja z večplastnimi težavami, tako na oskrbni in zdravstveni ravni, trenutno pa tudi na ravni bližine, stikov ter upoštevanja individualnih osebnostnih potreb in želja posameznikov, kar je vse skupaj nenazadnje ključ za normalno delovanje in dostojno življenje slehernega posameznika ne glede na njegovo starost. Poudarila je ključni trenutek, v katerem se je začel izvajati projekt Sodobna oskrba starejših in pohvalila prizadevanja vseh partnerjev. Za projekt, ki je po njenem mnenju dal prave, sodobne odgovore na nekatera najbolj pereče probleme v oskrbi, je treba najti načine, da se ga nadaljuje in tudi širi. To pa je tudi razlog, da ga v ptujskem društvu upokojencev podpirajo ter pomagajo pri njegovi promociji. Predsednica ptujskega društva upokojencev je nekaj besed namenila izzivu pridobivanja in koordinacije prostovoljcev. Starejši prostovoljci, pa tudi mlajši, dijaki, študentje ali brezposelne osebe, so po njenem mnenju ključni pri nudenju podpore osebam v oskrbi, službo strokovne oskrbe bogatijo tako, da nudijo bistvene družabne aktivnosti, za katere strokovnemu osebju mnogokrat zaradi preobremenjenosti žal zmanjka časa: klepete, sprehode, branje knjig, mlajši so prav tako vešči nudenja nujnega tehnološkega opismenjevanja starejšim. Oseb, ki bi se vključevale v programe na prostovoljski ravni, ni nikoli dovolj, Purgajeva pa meni, da je treba nove korake narediti predvsem v promociji vključevanja vseh generacij v programe, okrepiti t.i. sodelovanje starejši za starejše, v sklopu katerega starejše, večinoma že upokojene osebe nudijo podporo drugim starostnikom. Trenutno so seveda osrednji problem, ki zavira prostovoljstvo, omejitveni ukrepi kot tudi strah pred okužbo.

Država bi s svojimi spodbudami lahko naredila več

Mnogi starostniki se po njenih besedah soočajo tudi z geografskimi, prostorskimi oz. bivanjskimi ali arhitekturnimi izzivi. Nekatere starejše osebe živijo oddaljeno, nekatere v prevelikih hišah, za katere niso več sposobne skrbeti. Država bi tako lahko po mnenju Purgajeve vzpodbujala deljenje hiš ali skupno življenje starejših oseb, ki so same ostale v velikih nepremičninah, z mlajšimi družinami. Na podlagi izkušnje njene mame pa je Sonja Purgaj opisala problem birokratskih ovir, ki preprečujejo, da bi naša okolja z enostavnimi postopki naredili bolj prijazna starejši populaciji. Tako lahko ena oseba v večstanovanjski hiši prepreči investicijo v dvigalo, ki bi starejšim osebam, v višjih nadstropjih omogočilo gibanje tudi zunaj svojih stanovanj. Odpravljanje prostorskih in arhitekturnih ovir za starejše bo po njenem mnenju še tema mnogih pogovorov v prihodnosti. Ob koncu je pred vrhuncem prazničnega časa javnost opozorila še na problem osamljenost in nasilje nad starejšimi, težave, za katere je že znano, da povečini obstajajo le za zaprtimi vrati, popolnoma skrite med 4 zidove.

V okviru projekta Sodobna oskrba starejših se glede na potrebe uporabnika izvajajo nove storitve v skupnosti

Kot je v svojem nagovoru predstavila Andreja Potočnik, vodja projekta Sodobna oskrba starejših, nekatere od teh izzivov in problemov, predvsem tiste na individualni ravni, v Domu upokojencev Ptuj v sodelovanju s konzorcijskimi partnerji Zdravstvenim domom Ptuj, Centrom za socialno delo Spodnje Podravje in Lekarnami Ptuj, že naslavljajo. V okviru projekta Sodobna oskrba starejših se tako glede na potrebe uporabnika izvajajo nove storitve v skupnosti, npr. ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika, centralizirana priprava zdravil, pomoč in/ali nadzor pri jemanju zdravil, zagotavljanje varnosti, spremljanje telesnih aktivnosti, podpora pri dnevnih opravilih, kmalu sledita še e-oskrba in možnost prevoza. Vse storitve v sklopu projekta so v času trajanja projekta, tj. do 30. junija 2022, za uporabnike brezplačne, o ohranitvi mnogih pa tudi po izteku projekta razmišljajo že danes, je še povedala Potočnik. Projekt se financira iz Evropskega socialnega sklada v obsegu 80 % in 20 % iz proračuna Republike Slovenije. Vrednost celotnega projekta je 2.633.289,57 evra.

Vključevanje v program SOS

V program SOS se lahko vključi vsak občan občin UE Ptuj, ki je starejši od 65 let in ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil potrebuje pomoč druge osebe. Vse, kar mora storiti, je, da izpolni vlogo in soglasje. Oba dokumenta sta dostopna na spletni strani www.sos-ptuj.si in pri vseh partnerjih osebno. Po prejetju vloge uporabnika kmalu obišče strokovni delavec vstopno-informacijske točke (VIT) in oceni upravičenost posameznika do integrirane oskrbe. Delo na projektu poteka kljub epidemiji nemoteno. Na VIT poteka sprejem vlog. Trenutno so po besedah vodje projekta Andreje Potočnik prejeli že 200 vlog in imajo 42 vključenih uporabnikov iz različnih občin, večinoma s Ptuja, iz Kidričeva in Hajdine. Izkušnje s terena so zelo pozitivne, saj strokovno osebje uporabniki sprejmejo z nasmehom in odprtih rok – sploh v času epidemije, ko je osamljenost velik problem. Zaposleni že opažajo napredek pri posameznih uporabnikih. Po besedah vodje projekta je glavni problem strah pred covidom, ki je je prisoten tako pri uporabnikih kot njihovih svojcih. Za varnost pred okužbo s COVID-19 je poskrbljeno z vsemi ustreznimi strokovnimi varovalnimi ukrepi. Pred prihodom uporabnike vedno povprašajo po zdravstvenem stanju in morebitnih stikih z okuženimi osebami, ob prihodu izmerijo temperaturo uporabnikom in svojcem, prav tako vsak teden testirajo zaposlene, da lahko pravočasno odkrijejo okužbo. Po njenih besedah je večina zaposlenih okužbo prebolela še preden so pričeli z izvajanjem storitev na domu.
Tudi Potočnikova izpostavlja problem distance in dolgotrajne osamitve: »Opažamo, da so ljudje na terenu osamljeni, zdaj še toliko bolj. Trudimo se, da z njimi tudi poklepetamo. Želeli bi poslati prostovoljce za pomoč v gospodinjstvu, družabništvo, vendar v situaciji, v kateri smo danes, ko je prehajanje med občinami onemogočeno, to žal še ni mogoče, kljub temu, da so stiske hude in resnične.«

Kmalu po novem letu bodo po njenih besedah uporabnikom nudili še storitve e-oskrbe, ki bodo omogočile uporabniku večjo varnost in samostojnost, neformalne in formalne oskrbovance pa bodo razbremenile ter omogočile bolj usmerjeno izvajanje storitev integrirane oskrbe na domu uporabnika.

Uredništvo

See author's posts