Predstavniki zdravniških vrst ponovno ostro zavračajo očitke o neustreznem zdravstvenem varstvu oskrbovancev v domovih za starejše med epidemijo covida-19 in zatrjujejo, da so bolnišnično zdravljenje prejeli vsi, ki so ga potrebovali. Pozivajo k odpravi sistemskih pomanjkljivosti, ki jih je epidemija razgalila v zdravstvu in institucionalnem varstvu.

Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je na današnji novinarski konferenci poudaril, da označbe, kot so črni seznami starostnikov ali seznami smrti, ki so zaokrožili v javnosti, s strokovnega in etičnega vidika ne držijo. “Šlo je za popis zdravstvenega stanja prebivalcev v domovih. Ko sem jih pregledoval, nisem našel ničesar, kar bi bilo v nasprotju s strokovnimi in etičnimi standardi,” je zagotovil.

Kot je dodal direktor Klinike Golnik Aleš Rozman, je na t. i. vložnem listu konzilij zdravnikov pripravil povzetek bolnikovih bolezni in mnenje, kakšna obravnava bi bila za takega oskrbovanca najprimernejša v primeru okužbe z novim koronavirusom glede na spremljajoče bolezni in glede na to, kako verjetno je, da je bolnik v zadnjem obdobju življenja glede na njegove paliativne bolezni. “Na tem listu piše mnenje konzilija, ne piše direktiva ali ukaz konzilija,” je bil jasen Rozman.

Po besedah zdravnika Petra Radšla iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v tem času imeli možnost zaradi časovne omejitve take načrte zdravljenja narediti samo za oskrbovance v domovih, v katerih se je okužba že razširila. “S tem pa sedaj ne želimo prenehati, ampak želimo na podlagi analiz sistem nadgraditi in poenotiti za celotno Slovenijo,” je napovedal. Dodal je, da ni samo priprava na morebitni drugi val, ampak bi bilo to treba izvesti že v preteklosti.

Na škodljive posledice nerazumevanja dogajanja in medijskega poročanja pa je opozoril imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan. “V javnosti je nastal izjemno škodljiv vtis, da zdravniki v petih minutah zanemarimo vso svojo stroko in etiko, samo če nam minister pomaha z nekim listom,” je dejal. Kot pravi, tega ne bi naredil noben zdravnik, saj vsak od njih ve, da bo na koncu za vse odgovarjal sam. A vendar se zaradi tega po Ihanovi oceni “minira zaupanje med bolniki in zdravniki”. Če tega zaupanja ni, se bodo bolniki, zlasti starejši v strahu pred “seznami”, zdravniku bali zaupati svoje težave, je opozoril.

Tudi v zdravniškem sindikatu Fides odločno protestirajo zoper poskuse diskreditacije zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja v domovih. “Predvsem pa ocenjujemo kot zavržno, da se situacijo v domovih za starejše, ki je zaradi ignorance politike do sistemske ureditve tega področja s sprejemom zakona o dolgotrajni oskrbi v času epidemije postala rak rana našega sistema, zdaj uporablja izključno za politično obračunavanju,” je v sporočilu zapisal predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.

Podobno je tudi Komisija RS za medinsko etiko opozorila, da pristojni resorju kljub opozorilom v preteklem desetletju niso izpolnjevali svojih dolžnosti in pristojnosti na področju dolgotrajne oskrbe. “Odgovornim v zdravstveni stroki lahko očitamo dolgoletno zanemarjanje nujno potrebne geriatrije, deloma tudi paliativne oskrbe,” so kritični.

Komisija sicer ni bila seznanjena s kriteriji, po katerih so zdravniški konziliji med oskrbovanci odločali o hospitalizaciji in jih zato ne more komentirati. Upa pa, da so bile odločitve strokovno utemeljene in jih je bilo mogoče pojasniti. Prav tako še predlaga, da skupina neodvisnih strokovnjakov presodi strokovno primernost kriterijev.

Problematiko epidemije v domovih za starejše je nedavno obravnaval tudi glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva. Kot je sklepe danes povzel predsednik društva Radko Komadina, so bili vložni listi dobrodošli za zagotavljanje medicinske pomoči okuženim in obolelim. V društvu pričakujejo, da bodo pred kratkim odrejeni zdravniški nadzori ovrgli blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev.

Strokovni svet je poleg tega še ocenil, da so domovi za starejše zaradi starajočega se prebivalstva, ki potrebuje nego, nezamenljivi, a jih bo treba redefinirati v novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Opozorili si tudi na prostorske in kadrovske stiske po nekaterih domovih.

Poredoš se je dotaknil tudi očitkov, da vseh okuženih oskrbovancev niso sprejemali v bolnišnico. “Posamezniki z boleznijo, ki jo je načeloma možno zdraviti, preprečiti napredovanje ali smrt, sodijo v bolnišnico. Okužba sama po sebi pa še ni indikacija za sprejem v bolnišnico,” je pojasnil.

Rozman pa je komentiral podatek o številu umrlih starostnikov. Pojasnil je, da je 80 odstotkov umrlih s covidom-19 res prihajalo iz domov za starejše, niso pa vsi tam umrli, kot se to po njegovih besedah skuša prikazati. Iz domov so v bolnišnico pripeljali 54 bolnikov, od teh jih je umrlo 31, kar pomeni 57-odstotno smrtnost. V domovih je umrlo 20 odstotkov oz. 55 bolnikov, 80 odstotkov bolnikov pa jih je tam ozdravelo.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts