Na Alma Mater Europaea so organizirali brezplačno predavanje in strokovno razpravo, namenjeno pedagoškim in strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter staršem.

Priznani strokovnjaki so se v okviru predavanj in odprte razprave dotaknili najbolj perečih izzivov vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji.  Skupne ugotovitve, ki so jih delili z udeleženci predavanj tako v predavalnici kot tudi preko on line-povezave, se dotikajo ožjih področij vzgoje, izobraževanja in tudi duševnega zdravja. Tako so vsak zase opozorili in podkrepili s primeri, da je treba šolski sistem v Sloveniji spremeniti, posodobiti in vrniti v sistem predvsem vzgojo, ki jo marsikje zaradi samega sistema dajo na stran. Nato pa se ukvarjajo bolj z izobraževanjem. Pri vsem skupaj pa se morajo vsi deležniki med seboj bolj povezati in sodelovati.

Izgubljata se avtonomija in strokovna integriteta

Prvi, ki je spregovoril na razpravi in udeležencem povedal več o študijskem programu za izpopolnjevanje Logopedagogika je bil profesor in strokovnjak s področja vzgoje, izobraževanja, logoterapije in duševnega zdravja na Alma Mater Europaea Sebastjan Kristovič.  Sam je tudi direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo. V svojem predavanju je izpostavil več aktualnih izzivov, pri tem pa podal slikovite primere iz prakse ter utemeljil strokovne ugotovitve, ki vodijo v vzgojo otrok in mladostnikov v avtonomne, samostojne odrasle. Pri tem pa je v predavanju poudaril,  da se v zadnjem času izgubljata avtonomija vzgojno-izobraževalnih delavcev in strokovna integriteta v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Sam ugotavlja, prav tako tudi drugi strokovnjaki, da je v sedanjosti veliko zasvojenosti med otroki in mladostniki, ki so včasih manj opazne ali pa celo tolerirane, npr.  od zaslonov, tehnike. Otroci tudi manj hodijo v naravo, kamor bi lahko pravzaprav šle cele družine. Izpostavlja tudi, da se je duševno zdravje pri otrocih in mladostnikih do 19. leta v zadnjih letih močno poslabšalo.

Spremembe so nujno potrebne

Izjemna govornica je bila tudi Ana Mikuš Kos, otroška psihiatrinja in humanitarna delavka, ki vrsto let sodeluje z raznimi institucijami. Sama je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, bila je tudi vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Še vedno pa je predsednica Slovenske filantropije. Večino svojega časa posveča otrokom in družinam v stiski, za svoje izjemno delo je prejela že vrsto priznanj.  Tudi ona se se strinja, da je treba še veliko narediti, spremeniti sistem tako, da bo prinesel več koristi pri vzgoji in izobraževanju. Zelo pa je izpostavila, da je treba več govoriti, pisati, brati o duševnem zdravju otrok. Prav ti bodo namreč odrasli in bili del aktivne družbe. Zato se zavzema, da bi v šolo vključili več aktivnosti, v katerih bi bila poudarjena človečnost. Sama se zavzema tudi za sistemsko uvajanje prostovoljskega dela v šole, saj je to po njenih besedah učenje socialnih odgovornosti.

Šola mora v pravo smer

Pri razpravi je s svojim predavanjem in govorom sodelovala še Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt. Izpostavila je opažanja in ugotovitve, do katerih je prišla pri svojem delu. Sama ima namreč bogate delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja. Ne nazadnje celo izhaja iz učiteljske družine, ki je v malem kraju delovala na vseh področjih, v skrbi za razvoj kraja. Vse to pa se odraža prav pri njenem večletnem delu. Poudarila je, da se je v družbi izgubilo spoštovanje do šolskega dela. Boji se, kakšna bo šola prihodnosti, ker se v sedanjosti premalo naredi, da bi šli pri vzgoji in izobraževanju v pravo smer.  Šola pa bi morala po njenih besedah biti gradnik za kakovostno prihodnost države in naroda. Zdaj je sicer slovenska šola, kot sama pravi, dobra šola, a kako bo to v prihodnosti, če ne bo pravih usmeritev.

Nekaj njihovih ugotovitev smo združili tudi s spodnjem prispevku, povzetku njihovih misli:

Na marsikaterem ožjem področju pri obravnavi vzgoje in izobraževanja so se govorniki strinjali,  izpostavili so tudi vprašanje človečnosti, duševnega zdravja, ki pa dejansko niso aktualna samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. Na predavanju je s svojim delom sodelovala tudi predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Maruška Željeznov Seničar, ki je izpostavila tudi odnos med šolo in družinami oziroma starši.

Uredništvo

See author's posts