Sodoben pravljični baletni spektakel Peer Gynt pod taktirko Edwarda Cluga je očaral in navdušil.

V zgodbo o „posebnežu“ Peeru Gyntu, ki izhaja iz fantazijskega sveta evropskega severa, je Henrik Ibsen v svoji istoimenski drami v verzih problematiziral številna nepomirljiva nasprotja in identitetne razklanosti, ki pestijo tudi sodobnega človeka, so zapisali organizatorji. Če se Peer na začetku še predstavlja kot pesnik, ki nas zapeljuje z lepoto svoje besede, se pozneje transformira v brezčutnega povzpetnika in koristolovca, ki brezsramno streže svoji pogoltnosti.

Svojo koreografsko interpretacijo nordijskega „junaka“ je Edward Clug zastavil v smeri sodobnega pripovednega baleta, ki ga zamejuje rob surrealizma, absurda in samoironije, temeljne psihološke poteze protagonista pa so prevedene in preoblikovane v plesno stanje oziroma moment.

Glasbeno podlago sinočnje baletne poslastice sicer sestavljajo Griegova koncertna, komorna in priložnostna dela, ki so še danes sinonim za lepoto ljudskega izraza in zamaknjeno čarobnost nordijskega sveta.

Uredništvo

See author's posts