16:28, sre, 12. Jun

FOTO: Po mestu se je odvil Sprehod za spomin z opozorilom, da je treba narediti več za bolnike z demenco in njihove svojce





Sprehod za spomin, s katerim so obeležili svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, je ponovno pripravil Dom Danice Vogrinec.

Njihovi varovanci, svojci, zaposleni in drugi so se sprehodili po mestu vse od Kužnega znamenja na Glavnem trgu do Trga svobode, kjer so imeli postavljeno stojnico in kjer je prepeval in igral saksofonist Oto Vogrin.

Oto Vogrin na prireditvi Sprehod za spomin 2023

Drago Perger, psiholog v Domu Danice Vogrinec Maribor, je izpostavil, da imajo v domu zdaj približno 20 odstotkov stanovalcev, ki so starejši od 65 let. Prav starost je velik dejavnik vplivanja za nastanek demence. V Sloveniji je trenutno okrog 34.000 bolnikov z demenco, Perger meni, da je verjetno še veliko bolnikov neodkritih, po njegovem bo uradna številka v nekaj letih narasla še za 10.000 bolnikov.

Drago Perger je izpostavil: “Bojim se, da vsi deklarativno opevamo starost, izkušnje in modrost kot temelj družbe, v resnici pa imamo do starosti precej drugačen odnos.”

Meni, da zdravstvena in socialna politika v Sloveniji nimata rešitve za izzive, s katerimi se zdaj spopadajo, prav tako tudi ne za naraščajoče število bolnikov. Meni, da bi se moralo narediti več, saj ne more vse breme bolnikov z demenco ostajati na plečih svojcev oziroma družine, ker gre za kompleksen problem, saj zaradi obremenjenosti zbolevajo še svojci. Postajajo namreč izgoreli. V določenih fazah gre namreč za 24-urno varstvo bolnikov.

Sprehod za spomin 2023

Na drugi strani pa gre za oblike institucionalnega varstva, torej za domove za starejše, pravi Perger, ki pravi, da domovi niso namenjeni temu, da bi bile vse kapacitete namenjene bolnikom z demenco, ampak so namenjene vsem starostnikom, ki sami ne zmorejo skrbeti zase.

Populacija v enotah Doma Danice Vogrinec je selekcionirana. Povprečna starost stanovalcev je 82 let. Perger pravi, da je med kontinuumom med blago kognitivno motnjo in drugimi kognitivnimi težavami je demence med stanovalci okrog 40 odstotkov. To pa pomeni, da morajo storitve zanje biti prilagojene, poudarja psiholog, saj jih morajo obravnavati drugače kot tiste, ki so brez demence. Zaposleni morajo več pozornosti posvetiti komunikacijskim veščinam. Pa tudi npr. pomirjanja teh ljudi, saj demenco velikokrat spremlja poleg izgube spomina še bistveno več težav. Zmanjšujejo se namreč funkcije presojanja, govora, računanja, motenj v razmišljanju, na vse to pa pridejo, izpostavlja Perger, še dodatne vedenjske motnje, kot so nemir, nespečnost, zamenjanje dneva z nočjo, agresivnost, ki je lahko obrnjena proti drugim ljudem ali pa proti sebi. Prav zaradi vsega tega delo z ljudmi, ki so oboleli za demenco, zahteva veliko znanja.

Sprehod za spomin 2023

Država ima sicer akcijski načrt od leta 2016, vendar Drago Perger opozarja, “da politiki nekaj sprejmejo v Državnem zboru, nekaj drugega pa je potem, kako se to udejanji”. Pravi, da bo del rešitev lahko ponudil Zakon o dolgotrajni oskrbi, predvsem pravice bolnikov, a opozarja, “da ne dovolj dobro za dementne ljudi”. Zakon podpira začasne namestitve, dnevne centre za dementne ljudi – in to so po mnenju Pergerja storitve, ki jih ljudje potrebujejo. Hkrati pa je prav, da te storitve ne stanejo toliko, da si nekdo, ki je 40 let delal, ne bi mogel privoščiti te storitve, ampak bi moral obremenjevati vse svoje otroke ali občinski proračun zaradi plačila storitev, je še dejal. Torej bi morale storitve biti po zmernih cenah.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.