Zgradba v Vošnjakovi ulici, kjer domujejo policisti je praznovala Abrahama.

Pisalo se je leto 1972. Leto, ki je bilo z varnostnega vidika zelo zahtevno. In v takšnih okoliščinah se je pričela gradnja Postaje milice Maribor. Moramo se strinjati, da je takratna Občina Maribor našla dobro lokacijo – na vogalu Vošnjakove in Sodne ulice. In to v družbi sodne palače in Zavoda za izvrševanje kazenskih sankcij. No, na eni strani je bil Hotel Turist (danes Piramida), kar z vidika takratnih miličnikov tudi ni bilo slabo.

Investitor je bila skupščina občine Maribor, del investicijskih sredstev pa je prispeval tudi Republiški sekretariat za notranje zadeve. In tako so v letu 1972 postavili temeljni kamen in gradnja se je pričela. Projektant in izvajalec del je bilo mariborsko podjetje Konstruktor. Stavbo, od temeljev do strehe, je zgradilo v času petnajstih mesecev. Zato bi lahko rekli, da je bila postaja milice postavljena pod streho v rekordnem času, a kaj, ko sploh ni imela strehe. Pravzaprav ima ravno streho, kot si jo je zamislil projektant.

Stavbi so življenje vdahnili miličniki 

Nastajali so zidovi brez duše, a so prostori objekta vse bolj kazali podobo svoje namembnosti. Življenje so stavbi vdahnili šele miličniki in vsi ostali zaposleni, ki so se vselili. Usodo objekta so tako pisale številne generacije, ki so in še ustvarjajo v njej in jo uporabljajo za svoje vsebine dela. In šele zatem je hiša postala prepoznavna kot »dom miličnikov, danes policistov«.

In prišlo je leto 1973, ko so se v novogradnjo, iz Gosposvetske ceste, vselili miličniki Oddelka milice Center, iz Cankarjeve ulice pa miličniki Postaje milice Maribor. Na tak način so golim stenah vdahnili življenje. Miličniško življenje. Tako simbolno, na največji državni praznik – države Jugoslavije – dan republike, ki smo ga praznovali, kar dva dni, je bila slovesna otvoritev te takrat še mladenke in lepotice sredi mesta. 29. novembra so se miličniki postrojili, na še toplem asfaltu, ki so ga položili istega dne, le nekaj ur prej. In čeprav je bil tedaj že pozno jesenski čas in so miličniki nosili plašče (šinjele), jih je v noge oziroma podplate kar prijetno grelo.

Nova stavba prinesla tudi številne reorganizacije milice v Mariboru

Tako je nova zgradba PM postala »drugi dom« številnim generacijam; miličnikov (policistov), administrativnim sodelavkam, snažilkam in še komu. In prav letos praznujemo 50-obletnico, od kar so v mesecu februarju 1974. leta v to zgradbo vstopile prve tri miličnice (Ljudmila Trstenjak, Marija Fišer in Nada Mlakar). Prišle so v pustnem času, tako da zunanja javnost, ki jih je videla – ni vedela – ali gre za našemljene like ali za resnične miličnice? V naslednjih desetletjih se je izkazalo, da so v tem, včasih povsem moškem poklicu, postale povsem enakopravne.

Po slovesnosti se je pričelo delo, saj nova zgradba ni zagotavljala takratnim miličnikom le odličnih delovnih pogojev, temveč je s seboj prinesla tudi številne reorganizacije milice v Mariboru, ki so se dogajale v naslednjih letih in desetletjih.

Šestega marca 2024 je v spominski sobi Franca Šosterja na Policijski postaji Maribor I, v Vošnjakovi ulici 1, potekala slovesnosti ob 50. obletnici otvoritve zgradbe. Pol stoletja je vsekakor jubilej, ki si zasluži pozornost in slovesnost. Da se skupaj spomnimo in da ne pozabimo! Na slovesnosti so se zbrali tisti, ki so del svojega življenja, del aktivne delovne dobe, preživeli v teh prostorih kot komandirji oziroma načelniki postaje. Gospod Bračko Bračko, ki je bil pred 50. leti načelnik UJV Maribor je zaslužen za to, da je do gradnje postaje milice Maribor v letu 1972/73 sploh prišlo, se je iz zdravstvenih razlogov opravičil.

Prisotni nekdanji komandirji in načelniki so bili del generacije slovenske milice oz. policije, ki je v različnih časovnih obdobjih, spremenljivih družbenih pogojih ter zahtevnih varnostnih razmerah, sooblikovala novo, sodobno policijsko organizacijo, kot je poznamo danes.

Številni zgodovinski dogodki 

Obdobje 50. let PP Maribor so zaznamovali številni zgodovinski dogodki. Organizacija in kadrovska zasedenost enote se je v teh desetletjih spreminjala in prilagajala varnostnim razmeram. Vozni park ter ostala tehnična oprema se je prav tako posodabljala ter sledila tehničnemu razvoju.

Eno pa je zagotovo ostalo od tedaj do danes, in to je poslanstvo miličnikov oziroma danes policistov, ki je v zagotavljanju varnosti Mariborčankam in Mariborčanov, pa seveda tudi širše vsem, ki se nahajajo na območju delovanja enote. Dobrina, kot je varnost seveda ni nekaj samo po sebi umevnega, temveč morajo policisti danes in so morali v preteklosti delati profesionalno, strokovno in zakonito. Delo je zahtevno, nevarno, a tudi lepo.

Kot vemo vsaka Abrahamka praviloma posega po pudru in šminki. In po 50. letih smo v pričakovanju, da bo lastnik stavbe – Mestna občina Maribor – sproti skrbela za njeno obnovo in olepšavo. In to predvsem, zaradi ljudi (policistov), ki v njej opravljajo svoje temeljno poslanstvo.

Zbrani na slovesnosti so izrazili željo, da bi bili policisti bolj cenjeni in spoštovani, saj ne da bi jih ljudje imeli radi, da pa bi jih bolj spoštovali pa si vsekakor zaslužijo.

Sedanji generaciji policistov in njihovim vodstvom, ki danes, v tem času, in v teh družbenih razmerah, skrbijo za varnost vseh nas, vseh Mariborčank in Mariborčanov, pa so zaželeli čim nanj dela in hkrati zagotavljanje čim višje stopnje varnosti.
Zapisal: Mirko Ploj, upokojeni policist

Uredništvo

See author's posts