Inštitut 8. marec je sprožil največja kampanja Inštituta 8. marec do sedaj, in sicer za varen in dostopen splav v Evropi.

“Slovenija je edina država v Evropi, ki ima pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok vpisano v ustavo. To so ob našem osamosvajanju skupaj zagotovile političarke levega in desnega političnega pola. V številnih državah po Evropi pa dostop do splava ni samoumeven. Ženske na Poljskem v bolnišnicah zaradi prepovedi splava še vedno umirajo. Odločili smo se, da iz majhne Slovenije vodimo največjo kampanjo za varen in dostopen splav v Evropi. Peticija je šele začetek,” je dejala Nika Kovač z Inštituta 8. marec.

“Velike stvari se lahko začnejo tudi v majhni Sloveniji”

Na tiskovni konferenci, ki je potekala preko spleta, so v Inštitutu 8. marec razkrili del načrtov, ki so jih v tišini pripravljali zadnje leto, so zapisali v sporočilu za javnost. Skupaj s prijateljicami iz številnih evropskih držav, med drugim tudi Španije, Francije in Poljske, so pripravljali veliko kampanjo za zaščito in napredek reproduktivnih pravic v Evropi. “Čeprav ima v Evropi več kot 95 procentov ljudi na papirju zagotovljen dostop do splava, je realnost drugačna. Ugovor vesti v številnih državah ženskam otežuje dostop do te temeljne zdravstvene storitve, Poljska in Malta pa imata eno izmed najbolj restriktivnih zakonodaj na področju splava, saj je ta prepovedan v skoraj brez izjem,” je pojasnila Nika Kovač in nadaljevala: “Z nekaterimi navdihujočimi borkami za človekove pravice med njimi Marto Lempart (Poljska), Alice Coffin (Francija), Kika Fumero (Španija) in Almudena Rodríguez (Španija) smo staknile glave in pripravile peticijo, ki jo predstavljamo danes.”

“Daje se zgolj možnost, o kateri se odloča vsaka ženska sama”

Peticija je namenjena preprečevanju stisk in smrti žensk, ki se jih lahko preprosto prepreči, s tem da se ženskam da možnost, da se vsaka svobodno odloči o rojstvu otrok, še sporočajo z Inštituta 8. marec. “Pri pravici do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok gre za odsotnost prepovedi. Ne gre za navodilo ne za smernico. Daje se zgolj možnost, o kateri se odloča vsaka ženska sama. Gre za odprt prostor, kjer se lahko ženska svobodno odloči in na koncu reče: ‘To je bila moja odločitev.’ in ta pravica in ta možnost bi morala pripadati vsem,”  je še razložila Nika Kovač.

Peticija za varen in dostopen splav za vse v Evropi

Ženskam iz Poljske in Malte je dostop do splava onemogočen. Več kot 200.000 Poljakinj mora vsako leto opraviti splav nezakonito, od tega jih mora vsaj 15.000 potovati izven Poljske. Na Hrvaškem in v Avstriji je splav sicer zakonit, a ni brezplačen, pojasnjujejo v Inštitutu 8. marec in dodajajo, da je v Italiji denimo dostopnost do splava zelo omejena zaradi ugovorov vesti medicinskega osebja. Nekatere ženske tamkaj so v skoraj enakem položaju kot tiste z Malte in Poljske, opozarjajo pri tem. Skoraj v vseh državah članicah EU pa ne glede na nacionalno zakonodajo ženske iz marginaliziranih skupnosti do varne prekinitve nosečnosti težje (ali sploh ne) dostopajo. “V peticiji izpostavljamo, da je splav temeljna pravica, je del skrbi za zdravje,” je pojasnila Alumenda Rodríguez, koordinatorka mednarodnega političnega zagovorništva pri Združenju za spolne in reproduktivne pravice L’Associació.

Alice Coffin, francoska novinarka in aktivistka, pa je ob tem izpostavila, da je “solidarnost tisto, kar je bilo na kocki v zgodovinskem boju za splav v Franciji. Solidarnost je tisto, kar bi moralo biti v igri med evropskimi sosedami. Francozinje so bile nad poljsko mobilizacijo izjemno navdušene. V Parizu so potekali protesti podpore. Želimo se z vso močjo zavzeti za boj za pomoč vsem tistim ženskam na Poljskem, v Italiji in drugod, ki nimajo dostopa do varnega in brezplačnega splava”.

Francija se prav te dni pridružuje Sloveniji kot druga država v Evropi, ki bo pravico do splava vpisala v svojo ustavo.

Marta Lempart, voditeljica gibanja Vsepoljska ženska stavka, ki je v zadnjih letih letih na poljske ulice pripeljalo na stotisoče ljudi v zahtevah za legalen, varen in dostopen splav, je za konec izpostavila: “Na desetine žensk je v zadnjih letih na Poljskem umrlo zaradi nedostopnosti splava, na stotine je utrpelo druge težke posledice prepovedi splava, mnogokrat smo se poljske ženske zato odpravile na ulice in glasno zahtevale temeljno pravico do splava. Danes nisem tukaj, da kričim, ampak da ženskam po Evropi povem: Niste same. Zato sem tukaj, ker verjamem, da nikomur ni treba hoditi samemu in da smo sestre, ki zdaj združujemo moči – od Poljske do Španije, od Francije do Slovenije, in to je šele začetek.”

Evropski problem, ki potrebuje rešitev na evropski ravni

Prve podpisnice evropskega poziva so, poleg direktorice Inštituta 8. marec, Nike Kovač, znane evropske feministke:
– Alice Coffin (Francija), novinarka, aktivistka, in pariška mestna svetnica,
– Marta Lempart (Poljska), aktivistka, ki vodi gibanje Vsepoljska ženska stavka, ki je vodilno gibanje na področju reproduktivnih pravic na Poljskem in je organizirala največje proteste v podporo splavu na Poljskem,
– Cristina Fallaras (Španija), novinarka in aktivistka, začetnica španskega gibanja #meToo
– Kristina Lunz (Nemčija), nemška aktivistka, avtorica ter direktorica Centra za feministično zunanjo politiko (CFFP),
– Silvia Casalino (Francija), aktivistka, univerzitetna učiteljica in filmska ustvarjalka z magisterijem iz vesoljskega inženirstva,
– Kika Fumero (Španija), feministka, in borka za človekove pravice ter
– Almudena Rodríguez (Španija), koordinatorka mednarodnega političnega zagovorništva pri Združenju za spolne in reproduktivne pravice L’Associació.

Pobudnice peticije še izpostavljajo, da je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok problem, ki potrebuje rešitev na Evropski ravni. Zavezništvo želi zbrati več kot 300.000 podpisov po vsej Evropi in s tem pokazati, da v Evropi obstaja močan konsenz, da se pravica do dostopnega in varnega splava omogoči prav vsem. Peticija je samo prvi korak v njegovih prizadevanjih, so zaključili na Inštitutu 8. marec.

Uredništvo

See author's posts