Mojca Strmšek Mamić ima pet otrok, ki jih ni samo vzgojila, ampak jim je naredila rodovnik. A 48- letnica izdeluje družinska drevesa tudi po naročilu.

V družini se ukvarjate z rodoslovjem in izdelavo družinskih dreves. Kako bi laiku opisali svoje delo?

Z možem imam družinsko podjetje za izdelavo družinski dreves, za raziskovanje rodovnikov. Sva nekakšna “detektiva”, ki ga najame potomec, da bi “izsledil” svoje prednike. Malo se hecam. Velikokrat pa se res tako počutim. Začenjam vedno z istimi vprašanji. Koga bomo iskali, kdaj in kje se je rodil? Ko dobim te podatke, lahko začnem raziskavo. Najprej poiščem župnijo, v katero je spadal kraj in preverim, kje se hranijo matične knjige in drugo arhivsko gradivo. Ko si odgovorim na vsa ta vprašanja, lahko naredim načrt in pričnem delo v arhivu.

V Sloveniji ste skupaj s svojim možem Tinom Mamićem priznani kot verodostojni rodoslovci. Jih je pri nas veliko? Kdo vse se lahko s tem ukvarja?

Rodoslovja sem se učila pod budnim očesom moža, ki je profesor zgodovine in je podjetje odprl pred več kot 20 leti. Veliko pa mi je prinsela tudi “kilometrina”, izkušnje. Ure in ure branja starih dokumentov veliko pomagajo. Več ljudi se v Sloveniji ukvarja z raziskovanjem rodoslovja. Z nekaterimi sodelujemo. Glede kakovosti pa je treba biti previden. Posebej pred letom 1800 ljubiteljski rodoslovci lahko hitro nehote naredijo kako napako. Kot v vseh panogah obstaja tudi v rodoslovju “dumping”. Kot povsod imamo zato boljše in slabše strokovnjake. Merilo je zadovoljna stranka.

Kaj vse lahko izvemo na podlagi izdelanega družinskega drevesa?

To me stranke velikokrat vprašajo. V krstnih in poročnih knjigah poleg imena, datuma in kraja bivanja izvemo še, s čim so se predniki preživljali. V mrliških knjigah je napisan vzrok smrti. V družinskih knjigah pa najdemo tudi različne opombe kot “odšel v Ameriko”, “vojak”, “prizadet”,… Bolj kot gremo v preteklost, bolj se pred nami razkriva rodbina. Zanimiv je pogled na imena moških prednikov. Nemalokrat se zgodi, da se imena ponavljajo. Zanimivo je tudi videti rojstne kraje, kdaj, kako iz zakaj so se selili.

Koliko časa traja raziskava in izdelava rodovnika?

Večina raziskav traja od dveh tednov do meseca dni. Lahko pa v raziskavi izgubimo rdečo nit in se zato zavleče. V tem primeru je težko reči, koliko časa bomo potrebovali. Vsako raziskavo do sedaj smo zaključili najkasneje v treh mesecih. Imamo pa tudi “stalne stranke”, ki sproti naročajo posamezne raziskave in sodelujemo že več let.

Nam je Slovencem pomembno od kod izviramo? Nas to zanima?

Zanimanje za korenine je močno prisotno v Ameriki, kar je tudi razumljivo, saj si vsi želijo izvedeti, odkod so pripotovali njihovi predniki. Pri nas pa se zanimanje vse bolj veča. Razlogi so različni. Radovednost, verski razlogi, dedne bolezni, dediščina itd. Opažam, da se za svoje korenine začnemo zanimati v bolj zrelih letih. Tudi pri meni je bilo tako.

Kako daleč lahko segajo zapisi, ki jih uporabljate pri svojem delu?

Viri so zelo različno ohranjeni. Nekateri dokumenti z matičnimi podatki segajo v 16. stoletje. Najstarejšo krstno knjigo imamo iz Izole, ki so jo začeli pisati leta 1506. Zato, ker so začeli šteti, koliko je katoličanov in koliko protestantov. (smeh) Pri vsakem rodovniku se praktično da priti tja do leta 1785, ko so bile jožefinske reforme. Večinoma tudi dlje. A večinoma se težko pride pred leto 1700. V mojem rodovniku je sicer najzgodnejša letnica 1560.

Pred časom smo brali zgodbo, kako ste našli sorodnike iz Amerike, ki se niso poznali. Nam lahko poveste kaj več o tem?

Pred časom nas je najela stranka iz Amerike, da bi poiskali korenine in obiskali še živeče sorodnike. Prišli smo do prednice Marije Race in ugotovili, da sta bili v vasi v istem obdobju kar dve. Ker nismo mogli razvozlati katera je prava, smo odšli v vas in spraševali starejše ljudi ali se kdo spominja Marije Race, ki je odšla v Ameriko. Našli smo odgovor in pa tudi hišo, kjer še danes živijo sorodniki. Srečanje je bilo ganljivo.

Kje vse hranijo zapise, ki jih uporabljate? So dobro arhivirani in dostopni?

Knjige hranijo škofijski arhivi, matični uradi in župnišča. Pomagamo si tudi s pomožnimi viri, le-te pa najdemo v Arhivu Republike Slovenije, Državnih arhivih v Trstu in Gorici, v Pokrajinskih arhivih… Včasih tudi v zasebnih arhivih. Z možem imava kar bogat digitalni arhiv: v bazi podatkov vseh raziskanih rodovnikov imava 105.000 ljudi.

Kakšna je razlika med družinskim drevesom in rodovnikom?

Pravzaprav je to eno in isto. Rodovnike zaradi lažje predstave narišemo kot shemo, ki je podobna vejam drevesa. Korenine so lahko predniki, veje pa potomci. Že rečeš družinsko drevo, vsakdo ve, kaj to pomeni. Če pa rečeš rodovnik, marsikdo pomisli tudi na pse ali konje. (smeh)

Lahko rodovnik ali družinsko drevo izdelamo sami?

Lahko. Kdor je pripravljen na rodbinsko avanturo, na mnogo preprek in ima močno voljo, da jih premaga. Včasih so v arhivu zaposleni arhivisti, ki so pripravljeni skočiti na pomoč ali dati dober nasvet.

Uredništvo

See author's posts