V Mariboru so na problemski konferenci v torek, 11. 10. 2022, predstavili predloge in pripombe k zakonodaji s področja invalidov sluha (gluhi, naglušni, gluhoslepi). KOnferenca je potekala v prostorih Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor.

Na odprtju problemske konference je goste nagovorila predsednica društva Ernestina Savski, predstavitev predlogov in pripomb k predpisom s področja invalidov sluha (gluhi, naglušni, gluhoslepi) pa je podal Milan Kotnik, strokovni delavec-sekretar in predsednik Sveta invalidov MOM.

Gostje so bili: poslanka državnega zbora RS Lena Grgurovič, podžupanja MO Maribor Alenka Iskra, predsednik Društva oseb z izgubo sluha Celjske regije, predsednik Sveta invalidov MO Murska Sobota Branko Gornjec, podpredsednika Sveta invalidov MOM Martin Benko in Mirko Topolovec, Lilijana Zorko iz Urada za socialne dejavnosti MO Maribor ter člani društva.

Vse predloge in pobude društva je predsednica društva Ernestina Savski ob zaključku konference osebno izročila poslanki državnega zbora RS Leni Grgurovič.

Opozorili so na naslednje pereče probleme invalidov sluha

 Za 100-odstotno gluhoto mora biti priznana 100-odstotna telesna okvara.
 Osebna asistenca – predlog za povišanje na 300,00 evrov komunikacijskega dodatka za gluhe osebe in 150,00 evrov za težje naglušne osebe.
 Osebna asistenca – spremeniti je treba diskriminatorni pogoj za vključitev gluhe osebe v osebno asistenco gluhih oseb odvzem komunikacijskega dodatka (ostali
uporabniki osebne asistence samo ½ DPP oz. drugega nadomestila), in spremeniti diskriminatorno določilo do invalidov sluha (gluhi), ki lahko dobijo največ 30 ur
mesečno za vključitev v osebno asistenco.
 Pravico do tolmačenja v različnih življenjskih situacijah za gluhe osebe je treba zagotoviti brez omejitev (prej 30 ur letno – vavčerji), enako, kot je to urejeno za
tolmačenje pred državnimi institucijami. Še posebej je treba to pravico brezpogojno zagotovljati v izobraževalnem sistemu za mlade osebe z gluhoto.
 Omogočiti daljšo – vsaj 4 leta – vključenost v programe javnih del za dolgotrajne brezposelne invalide (trenutno 1+1 leto) z možnostjo večletnih pogodb z izvajalci.
 Zagotoviti priznanje delovne dobe in ustreznega plačila za vse invalide vključene v zaposlitveno rehabilitacijo.
 Zagotoviti draginjski dodatek za vse invalide.
 Zagotoviti enake možnosti za pridobitev digitalnega bona za vse invalide.

Z vsemi naštetimi problemi ponovno opozarjajo državo na neenakost in diskriminacijo do oseb z okvaro sluha. S predlaganimi pobudami za spremembo zakonodajnih predpisov želijo omogočiti večjo enakopravnost, izenačevanje možnosti in enakopravnejše vključevanje invalidov sluha v življenje in delo v naši skupni državi.

“Z odpravo diskriminatornih predpisov bomo pomagali gluhim, naglušnim in gluhoslepim prebivalcem RS in s tem preprečevali posledice socialne, ekonomske in komunikacijske izoliranosti, ki so vsekakor ena izmed najtežjih posledic te invalidnosti – izgube sluha, saj je že Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da je izguba sluha druga najtežja invalidnost, takoj za duševno prizadetostjo,” še pravijo.

Društvo z izjemno pomočjo in raznim aktivnostim za svoje člane

V RS je 1.200 gluhih oseb, 55 gluhoslepih oseb, 300 uporabnikov polžkovega vsadka in več kot 80.000 uporabnikov slušnih aparatov. Društvo danes šteje 708 članov – oseb z okvaro sluha, svojcev, podpornikov in prostovoljcev s področja delovanja našega društva v Podravju – 41 občin. Izvajajo posebne socialne programe, ki omogočajo invalidom sluha na področju Podravja v prilagojenih oblikah in tehnikah komunikacije ekonomsko, kulturno, politično, socialno in športno/rekreativno aktivno sodelovanje v vseh sferah življenja in dela v družbi. Člani v največji meri uporabljajo te programe za preprečevanje in za odpravo svojih socialnih in življenjskih stisk in težav, ki izhajajo iz njihove delne ali popolne izgube sluha. Prav tako v društvu pogosto izkoristijo možnost pridobivanja najrazličnejših informacij za lažje življenje njih samih in njihovih družinskih članov, saj teh informacij zaradi komunikacijske ovire ne morejo neposredno pridobivati v javni ali civilni mreži.

Društvo je invalidom sluha postalo drugi dom, kjer že od nekdaj uresničujejo svoje interese in potrebe ter medsebojno nemoteno komunicirajo v specialnih oblikah in
tehnikah komunikacije, ki jih uporabljajo osebe z izgubo sluha. “Vendar je pred nami še ogromno dela, največ na področju opozarjanju države in pristojnih služb in javnih institucij, da mora brezpogojno zagotavljati enakopravnost, izenačevanje enakih možnosti ter človekovih pravic za osebe z okvaro sluha enako kot vsem državljanom naše skupne države,” so zapisali v izjavi in dodali: “Vodstvo našega društva želi s temi predlogi in pobudami opozoriti na probleme s katerimi se vsakodnevno soočamo invalidi sluha in katere so možne rešitve, ki bi zagotovile enakopravnost in izenačevanje možnosti in pravic invalidov sluha za življenje in delo v naši družbi.”

Ob problemski konferenci, ki je bila v torek, 11. oktobra 2022, so sicer v prostorih Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor pripravili razstavo o delovanju in zgodovini društva ter izvajanju posebnih socialnih programov za osebe z okvaro sluha.

Uredništvo

See author's posts