Gost oddaje 24ur zvečer je bil Ivo Boscarol, kjer ga je voditelj Uroš Slak povprašal o tem, če še vedno meni, da bi progresivna obdavčitev, pomenila prekinitev denacionalizacije? Le-to izjavo je namreč v studiu 24ur bodoči predsednik vlade Robert Golob demantiral.

Ivo Boscarol je na to odgovoril: “Nacionalizacije je vse, kar vam poberejo premoženja, če nimate davka, da plačate, pa čeprav le en procent, kot je on rekel, se bo verjetno država na tisti procet premoženja obesila. Kar je govoril gospod Golob v vašem studiu me je zelo čudilo, ker je lagal. Dobesedno lagal, dobil sem ga dvakrat na laži. Prvič je rekel, da nisem prebral koalicijske pogodbe. Prebral sem jo večkrat da sem se pripravil na Tarčo in da sem Slovencem povedal, kaj jih čaka. In lagal je drugič, ko je rekel, da poslušam napačne ljudi. Jaz ne poslušam napačnih ljudi. Njega ne poslušam, tudi nobenega iz njegove ekipe ne poslušam. To da se pa družim z Miho Kordišem v Tarči ni bila moja ideja, pač voditeljica me je posadila k njemu. Tako da jaz mislim, da se z napačnimi ljudmi ne družim. To kar govori bodoči predsednik vlade je laž in če predsednik vlade laže, potem postavlja v slabo luč celotno vladno ekipo in upam, da ne laže tudi na drugih področjih.”

Kaj ima bodoča koalicija v mislih s progresivno obdavčitvijo premoženja? Ni še jasno, a bo to morda le nov poskus uvedbe nepremičninskega davka ali pa bo šlo za širšo obdavčitve premoženja, ki bi zajela tudi finančne naložbe, prihranke, avtomobile, plovila, umetnine, nakit …? Tako ni jasno, ali bi obdavčili nepremičnine ali premoženje v širšem pomenu, ter koga nameravajo obdavčiti, oziroma, če bi in kje postavili vrednostni prag? Ter nenazadnje kolikšna bi bila stopnja obdavčitve. V koalicijski pogodbi piše le, da bi bila obdavčitev progresivna, kar pomeni, da bi se z višanjem vrednosti premoženja povečevala tudi stopnja davka. “Na kakšen način bo davek koncipiran pa je mislim da stvar ne samo tehničnih rešitev znotraj pristojnih ministerstev, ampak predvsem tudi družbenega dogovora,” je v Tarči na to temo povedal Matevž Frangež iz stranke SD.

Za vse projekte bi potrebovali 3 do 4 milijarde dodatnega proračunskega denarja

V koalicijski pogodbi sicer stranke obljubljajo veliko na prvi pogled kar težko izvedljivih projektov, predvsem zaradi bremena državnega proračuna. Kot so: 20 tisoč novih stanovanj do leta 2030, ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, cenejši vrtci, financiranje dolgotrajne oskrbe, 30 urni delavnik, dvig plač in pokojnin … A od kje vzeti denar? Za vse želje zapisana v koalcijski pogodbi bi po poročajo v Tarči potrebovali 3 do 4 milijarde dodatnega davkoplačevalskega denarja.

Koalicija tako očitno predlaga celoviti sistem progresivne obdavčitve premoženja z namenom dolgoročnega financiranja socialnih in razvojnih politik države in lokalne skupnosti. Na račun povečanja davkov na premoženje, bi se v državni proračun pridobilo 150 milijonov po zelo optimističnem scenariju 200 milijonov, povedo strokovnjak za oddajo Tarča, to pa pravzaprav ne zadošča niti za financiranje dolgotrajne oskrbe. Več denarja preko davkov, bi na nek način pobrali od tistih, ki so največji doprinos državi.

Populistični ukrepi 

Robert Golob pa projekte zagovarja in pravi, da so pristopi, ki jih uvajajo najbolj napredni pristopi skandinavskih držav in Zahodne Evrope. Vprašanje je, če gre morda v nekem segmentu tudi za populistične ukrepe, kot so jih z vavčerji očitali vladi Janeza Janše. Kot na primer: “Vsem učencem in dijakom bomo zagotovili brezplačno šolsko prehrano. V Sloveniji 21. stoletja ni nobenega upravičenega razloga, da bi bil kater koli otrok lačen.” Gre za čisti populistični ukrep? Otroci premožnejših staršev gotovo ne potrebujejo brezplačnega obroka, tisti v stiki pa potrebujejo še kaj več kot le-to. A ta ukrep, torej brezplačne šolske prehrane za vse, bi imela finančne posledice – dodatnih 100 milijonov evrov.

Uredništvo

See author's posts