Kaja Kajzer je svoje dvoboje v kategoriji do 57 kilogramov otvorila z zmago proti Bolgarki Gramatikovi.

Po pol minute dvoboja je povedla s točko wazarija in nadaljevala delo v parterju s končnim prijemom ter po desetih sekundah zmagala. V drugem krogu izločilnih dvobojev ji je nasproti stala Avstrijka Kallinger. Do danes sta se že enkrat srečali na velikih tekmovanjih, tokrat je že drugič slavila Kaja, ki je Kallingerjevo taktično nadigrala, Avstrijka je prejela tri kazni ter posledično dvoboj izgubila.

Četrtfinalni dvoboj proti Srbkinji Perisic se je zavlekel v boj za zlato točko, kjer je v drugi minuti podaljška Kaja zmagala z wazarijem. Zadnja prepreka do finala je bila Nemka Starke, slednja je povedla po slabi minuti dvoboja z wazarijem, Kaja je izenačila dve minuti kasneje z metom za wazari. Malo pred koncem rednega dela je Nemka izvedla nedovoljeno potezo in bila diskvalificirana. Kaja se je uvrstila v svoj drugi finale v karieri na evropskih prvenstvih. Za zlato se je pomerila z Ukrajinko Dario Bilodid, katero je do današnjega tekmovanja premagala že enkrat.

Po izenačenem rednem delu, v katerem si nobena od judoistk ni pridobila prednosti, se je dvoboj prevesil v boj za zlato točko. Tam je Kaja prejela še dve kazni in morala priznati premoč Ukrajinki. Kaja Kajzer je tako osvojila svoje drugo srebro na članskih evropskih prvenstvih.

Naslov evropske podprvakinje je Kaja Kajzer pospremila z naslednjimi besedami: “Glavni cilj je bil, da ostanem cela in se ne poškodujem, da lahko naprej treniram in se pripravljam na olimpijske igre, če pa je zraven tega še medalja, pa še toliko bolje. Sedaj sem potrdila svoj nastop na olimpijskih igrah, ni se mi potrebno več s tem obremenjevati, ampak lahko samo dalje treniram. Psihološko sem bila cel dan super, razen pred borbo s Srbkinjo, takrat sem bila živčna, uspela sem se umiriti in zbrati do pričetka borbe. Verjetno je ta živčnost prišla, ker se že dolgo časa nisem z njo borila in med tem, ko sem bila jaz poškodovana, je ona lahko normalno trenirala in postala čedalje boljša, zato nisem vedela, kaj pričakovati. Moje poškodbe so se začele vrstiti po evropskem prvenstvu v Lizboni, zdaj sem končno na zeleni veji in počasi prihajam v res dobro formo. V zadnjih dveh letih sem marsikaj spremenila, ne zaganjam se več z glavo skozi zid, vem, da se lahko hitro pripeti poškodba in teh se res bojim. Treniram bolj z glavo. Stvari sem spremenila v pozitivno smer. Vseeno imam malo grenak priokus s tem drugim mestom, ampak vseeno nisem padla v finalu, kar mi daje še dodatno motivacijo za naprej. Mogoče celo boljše, da ni tiste evforije, ampak da sem mirna in se fokusiram naprej na naslednje tekme. Menim, da je bila prednost Bilodidove to, da zdaj nekaj časa ni tekmovala in si je lahko telesno spočila in pripravila na to tekmo. V tem času se je tudi fizično ojačala, odkar je prestopila v kategorijo do 57 kilogramov, ker je potrebovala kar nekaj časa, da je prišla med te najboljše tekmovalke po moči in zdaj je postala konkurenčna.”

Uredništvo

See author's posts