13:35, čet, 20. Jun

Kinematografi v Mariboru v nezavidljivem položaju





Mariborčani so bili v stiku s prvim javnim prikazovanjem filmov prej kot v letu dni po prvi javni projekciji bratov Lumiere v Parizu decembra 1895. Prvi stalni kinematograf je Maribor dobil 13 let kasneje, nekoč prepolne dvorane pa so se proti koncu 20. stoletja začele prazniti. Danes edini nekomercialni kino v mestu je letos ostal brez dvorane.

Letni kino

O 120-letni zgodovini kinematografov v Mariboru govori najnovejša razstava v Univerzitetni knjižnici Maribor, ki jo je pripravila Nina Lončar. Pod naslovom Živeče fotografije v življenjski velikosti je v treh razstaviščih do septembra na ogled razvoj kinematografske dejavnosti v Mariboru od začetkov do danes.

Prve filmske predstave v Mariboru v pivnici Götz

Za prvo filmsko predstavo v Mariboru je poskrbel potujoči Edisonov kinematograf Ideal v lasti Charlesa Crasseja, ki je od 24. do 29. oktobra 1896 prikazoval “živeče fotografije v življenjski velikosti” v pivnici Götz, današnji Unionski dvorani. Obiskovalci so si lahko ogledali osem preprostih prizorov iz tedanjega življenja v Parizu.

kino-slika

Do leta 1908 so v mestu gostovali pretežno manjši kinematografi, poleg katerih sta bila večkrat tudi zabaviščni park in menažerija, kar kaže na sejemski značaj teh kinematografov.

Prvui stalni kinematograf leta 1908

Prvi stalni kinematograf z imenom Grand Elektro Bioskop je Maribor dobil leta 1908 v vrtni dvorani takratnega hotela Stadt Wien na vogalu današnje Partizanske in Cafove ulice. Deloval je pod vodstvom arhitekta Aloisa Tscherneta, pri delu pa mu je pomagala Lina Guštin, ki je sčasoma prevzela kinematograf in ga preimenovala v Marburger Bioskop.

V prvi polovici 20. stoletja sta v mestu delovala Mariborski bioskop in Mestni kino v stavbi današnjega gledališča, postopoma pa so se odpirale še nove kino dvorane, med drugim Grajski kino v Mariborskem gradu in kino Diana na Studencih, leta 1935 pa je bilo odmevno odprtje novega kina na Grajskem trgu, ki se je pozneje preimenoval v kino Udarnik in je vključeval tudi nočni bar, kegljišče, restavracijo in slaščičarno.

1947 tudi Mestno kinopodjetje

Junija 1947 je bilo v sklopu komunalnih podjetij v Mariboru ustanovljeno Mestno kinopodjetje, ki je prevzelo upravljanje vseh štirih tedaj obstoječih kinematografov v Mariboru. Sledilo je obdobje polnih kinodvoran, zato so avgusta 1957 odprli še kino v dvorani Union, ki je bil s 600 sedeži med največjimi v državi.

Letni kino 5

V 70. in 80. letih 20. stoletja so se dvorane začele prazniti, saj je prišla televizija s kabelsko-satelitskimi programi in video piratstvom. V 90. letih je večina mariborskih kino dvoran zaprla vrata, kot v ostalih mestih pa so tudi tu stopila v ospredje multikina – na Lentu Kolosej in na Studencih Planet Tuš, ki so prevzela občinstvo.

Med opuščenimi kinidvorama tudi Udarnik

Med opuščenimi kino dvoranami v središču Maribora je Udarnik, ki ga je skupina zanesenjakov leta 2010 obnovila in poleg programa Slovenske kinoteke oživila tudi letni kino. A to se je ustavilo z digitalizacijo kinematografov, saj ekipa Udarnika brez podpore občine ni mogla zagotoviti digitalnega projektorja. Kmalu je postalo zanjo preveč že plačevanje obratovalnih stroškov, zato so bili na začetku letošnjega leta prisiljeni dvorano zapreti in se preoblikovati v mobilni Udarnik.

S tem je Maribor izgubil edini mestni kino. Po drugi strani pa se je k nekomercialnim filmom usmeril Kolosej in letos na program poleg hollywoodskih uspešnic uvrstil tudi art kino program.

 

VIR: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.