Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je z današnjo slovesno akademijo v Narodnem domu obeležil 120-letnico svojega delovanja. Zavod, ki je pridobil številne akreditacije in zaposluje 70 strokovnih delavcev, od leta 1928 deluje na Vinarski ulici, kjer pa se zadnje desetletje bori za prostore. Šolsko ministrstvo je namreč zahtevalo njihovo izselitev.

Kot je ob visokem jubileju povedal direktor zavoda Stane Klemenčič, dolga tradicija kaže na to, da je imel zavod ves čas svojega obstoja očitno pravo vsebino, ki je vzdržala vse do danes. Prejšnja obdobja, ki segajo v čas avstroogrske monarhije in Marije Terezije, so po njegovem mnenju z današnjim težko primerljiva.

“Danes smo v Evropski uniji, kar je nekaj povsem drugega. V glavnem vse regulira trg, predvsem zelo močen trgovski lobi, Slovenija pa ni več pravi konkurenčni partner. Se pa ob tem postavlja vprašanje, kako naj preživi podeželje in slovenski narod, če ne na rezultatih lastnega dela in izkoriščanja lastnih virov. Usmerjati se bo potrebno predvsem v smeri lastnih in kratkih verig ter ekonomskega zapiranja prostora, če želimo obstati,” je dejal Klemenčič.

Kot je še dejal, sam kot agronom ne vidi tako visokih drugih gospodarskih virov, s katerimi bi Slovenija tekmovala v globalizacijski tekmi. V njej pa gre predvsem za logistiko in transporta blaga iz enega dela sveta v drugega, pri tem pa le malo kdo razmišlja tudi o okoljskih posledicah. Zato se je po Klemenčičevih besedah potrebno nasloniti na lastne naravne in človeške vire, pri tem pa ima kmetijstvo in ruralni del države zelo veliko vlogo.

Med najpomembnejšimi mejniki je prvi mož mariborskega kmetijskega zavoda omenil prvo svetovno vojno, po kateri so bile pretrgane vezi z Avstroogrsko, takoj po drugi svetovni vojni pa je eden od mejnikov uvajanje zadružništva. V 60. letih je do prave veljave vendarle prišla stroka, ki je spodbudila precej investicij, vse bolj se je začel vključevati tudi zasebni sektor.

Zadnje pomembnejše obdobje je vstop Slovenije v skupen evropski prostor, ki je prinesla tudi skupno kmetijsko politiko, ta pa daje povsem nove usmeritve. “Žal te ne gredo v podporo povečevanja obsega proizvodnje, pač pa predvsem v podporo zaščite okolja, kar pa vse bolj pod vprašaj postavlja ekonomsko raven in ne ponuja najboljših rešitev za področja s težjimi pogoji pridelave,” je še dejal Klemenčič.

Sicer pa mariborski zavod zadnje desetletje ves čas deluje v strahu pred morebitno izselitvijo iz prostorov na Vinarski ulici. Lastnik objekta je namreč ministrstvo za izobraževanje, ki je lani s sodno odločbo doseglo, da mora zavod zapustiti prostore. Pozneje so se s posredovanjem kmetijskega ministrstva sicer nekako uspeli dogovoriti za mirovanje zadeve, a zavod še vedno deluje v negotovosti. Nedavno je Mestna občina Maribor pozvala ministrstvo k prenosu objekta na njih, a za zdaj po Klemenčičevih besedah odziva na to še ni bilo.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts